Tudi to
Rdeče zlato lahko raste tudi na našem vrtu
Kdo ne pozna izreka »drag kot žafran«? Da lahko pridobimo gram te začimbe, je treba obrati več kot 200 cvetov, a se v tem gramu skriva toliko zdravilnih učinkov, da vas bo morda zamikalo in boste čebulice žafrana posadili tudi na svojem vrtu. Cvetovi so pobirajo prav v tem času, od oktobra do konca novembra.
Da, res je, pravi žafran je čebulnica (Crocus sativus), zelo podobna tisti, ki spomladi obrobja naših gozdov pobarva vijoličasto. Kljub podobnemu videzu ne gre za enako rastlino, naša divja namreč ne daje začimbe, o kateri pišemo tokrat. Poleg tega Crocus sativus cveti jeseni, čez zimo pa raste in do nekje maja iz ene čebulnice tvori pet novih. Do konca junija jih moramo pri nas pobrati, da ne zgnijejo, nato pa jih avgusta že sadimo nazaj in jim jeseni pobiramo dragocene cvetove.
Oranžna začimba z značilnim okusom so pravzaprav cvetne brazde, ki jih ročno potegnemo iz cvetov in jih posušimo. Rožnati žafranov cvet vsebuje le tri od 35 do 50 milimetrov dolge svetlo rdeče cvetne brazde, ki jim rečemo tudi nitke oziroma stigme. Prav zato je začimba tako dragocena, saj je za njeno pridelavo potrebnih res veliko cvetov in tudi precej ročnega dela. Cvetove je vedno treba nabirati zjutraj, ko so še zaprti, saj sonce cvetnim brazdam škodi. Še isti dan je cvetne brazde treba izvleči, nato pa jih posušiti v sušilniku pri 40 stopinjah Celzija. Posušene spravimo v steklen kozarec, kjer se v približno mesecu dni razvijejo značilna aroma, barva in okus.
Čeprav je za pridelavo res potrebnih zelo veliko cvetov in s tem čebulic, je žafran lep okras v vrtu in je smiselno, če imate to začimbo radi, z njimi zasaditi kakšno gredico. Dobra novica je, da čebulice lahko kupite ...
Celoten članek preberite vnovembrski izdaji revije Rože & VRT, ki je izšla 21.10.2024.
