Sadje
Zaščita, zaščita in še enkrat zaščita …
V sadovnjaku dela nikoli ne zmanjka, in potem ko smo pobrali pridelek, je na vrsti zaščita. Zaščita našega skladiščenega sadja in tudi dreves pred prihajajočimi mrzlimi meseci. Seveda ne smemo pozabiti na jesensko dognojevanje, s katerim po dolgi sezoni izčrpanim drevesom povrnemo nekaj energije in jim tako zagotovimo več moči, da bodo lažje preživela zimo. Ja, dela nam ne bo zmanjkalo …
September je bil v znamenju ohladitve, ki je blagodejno delovala po mesecu »pečenja« na avgustovskem soncu. Predelava jabolk v sokove in sadne shranke je bila glavna tema meseca. Do konca oktobra bo vse na svojih mestih, tako kot mora biti. Sok v steklenicah, vino v sodih, sadni shranki in marmelade v kozarcih, krhlji, varno spravljeni pred molji v suhi in hladni shrambi.
Zaščita skladiščenega sadja
Samo obrana jabolka nam delajo težave. Vsakič, ko gremo v klet, najdemo na novo nagnite plodove. Kako bi lahko preprečili razvoj gnilob? Sorti topaz in pinova sta med bolj občutljivimi, proti gnilobi pa niso imune tudi druge sorte. To preprečimo tako, da plodove pred skladiščenjem v zaprtem zaboju namočimo za tri minute v vodo, ogreto na 50 stopinj Celzija. Temperatura nad 40 stopinj namreč uničuje glivice, ki povzročajo gnilobo.
Poleg gnilobe se na plodovih v skladišču povečujejo tudi okužbe z zimskim ali pa tudi poletnim škrlupom. Pege zimskega škrlupa, ki okužijo mlad, razvijajoči se plod, so črne barve, pege poletnega škrlupa pa so drobne rdečkaste pegice, ki se s časom skladiščenja večajo. Pridružijo se jim še glive, ki povzročajo gnilobe, in plod propade.
V jabolkih se v notranjost ploda razrastejo tudi rjave grenke pege, kar je posledica pomanjkanja kalcija v času debeljenja plodov. Za to so občutljive določene sorte, takšen plod pa je grenkega okusa in je neuporaben.
Oktobra lahko ravno tako kot spomladi naše pridelke ogroža slana. Da bi rastline (kivi, kaki, pozna jabolka sorte fuji, maline, vrtnine) zaščitili, jih večer pred napovedanimi nizkimi temperaturami poškropimo s preparatom iz baldrijana. Vzamemo pet kapljic preparata 507 iz baldrijana in mešamo 20 minut v enem litru mlačne deževnice. Škropimo samo meglo po krošnji drevesa in na rastline (0,4 litra na 10 m2). Tako bomo rastline zaščitili pred zmrzaljo do –4 stopinje Celzija.
Ko drevesa odvržejo listje …
Sadovnjak je jeseni poln odpadlega listja, ki mu pomagamo, da se bo spremenil v kakovosten humus. Ko listje odpade z drevja, ga na dan za plod poškropimo s škropivom. Izdelamo ga tako, da 25 dekagramov preparata po Mariji Thun 20 minut mešamo v 40 litrih mlačne deževnice. Listje se bo na ta način v samo 14 dneh spremenilo v humus. Pripravku lahko dodamo čaj iz koprive ali 10 odstotkov (1 liter na 10 litrov škropiva) koprivine gnojevke, ki nam je morebiti ostala od poletja. Dušik pospešuje razkroj listja in hrani mikroorganizme. Po možnosti škropimo takrat, ko je listje mokro.
Novembra in tudi decembra, na dan za plod, če seveda ni temperatura pod ničlo, na debla dreves ...
Celoten članek preberite vnovembrski izdaji revije Rože & VRT, ki je izšla 21.10.2024.
