Nepogrešljive
Žuželke se poslavljajo
Kar nekaj časa že tlačim travo na tem svetu in opažam velike spremembe v okolju od takrat, ko sem bil še mladič, pa do danes. Često so me strici, otroka, vzeli s seboj v gozd, nabirat gobe in kostanj in živo se spomnim z insekti »ofrajhane« fičkove prednje šipe, posebej še zvečer, ko smo se vračali iz gmajne. Včasih je stric celo ustavil avto, da je žuželčje zmečkanine postrgal s stekla, ker je bila vidljivost zaradi njih preslaba. Dandanes v dveh letih na vetrobranu ne naberem delčka žuželk, kot smo jih takrat v enem večeru! Pa kaj, porečejo nekateri, saj je to samo nepotrebna, nadležna in nagnusna golazen, kdo jo bo pa pogrešal? Odveč je! Pa je res?
Sedemdeset odstotkov človeštva živi v mestih, popolnoma so »izpuljeni« iz narave in razumljivo je, da mislijo, da smo kot vrsta lahko popolnoma samozadostni, potrebujemo le polja s pšenico in koruzo, krave, prašiče in piščance, pa kako ribo in solato. V kratkem bomo pa še to imeli »natisnjeno«. Vse drugo je moteče, škodljivo in odveč! Morda celo vzbuja strah, grozo in gnus. Fino, da vrste izumirajo, število primerkov tistih, ki še ostajajo, pa rapidno upada! Pretiravam? Menda ne! Ko so pred časom uglednega doktorja medicine, profesorja in znanega televizijskega voditelja lorda Roberta Winstona v oddaji na britanskem nacionalnem radiu povprašali, kaj meni o resnosti svetovnega upadanja biotske raznovrstnosti, je rekel: »Kar veliko je insektov, ki jih na tem planetu res ne potrebujemo.« To je, žal, mnenje mnogih.
Smo pa tudi taki, ki vidimo njihovo lepoto in radi slišimo njihovo brenčanje, čričkanje in cvrčanje, kot pomemben del pomladnega in poletnega vzdušja. A ne gre le za romantiko! Ekologi, ozaveščeni kmetje in vrtnarji cenimo t. i koristne vrste žuželk zaradi njihove neprecenljive vloge pri kroženju hranil, razgradnji odmrle organske mase (nekromasa), pri kontroli škodljivih vrst žuželk (pikapolonice, tenčičarice, roparske pršice in stenice, najezdniki, kresnice), pri opraševanju žužkocvetnih rastlin. Tri četrt pridelka kmetijskih rastlin, ki jih gojimo za našo prehrano, je odvisno od žuželk opraševalk. In to niso samo medonosne »gojene« čebele. Ekosistemske storitve opraševalcev dosegajo letno vrednost od 235 do 577 milijard dolarjev!
Entomologi in ekologi so lahko globoko zaskrbljeni, da so tako slabo ozavestili svetovno javnost o pomembnosti žuželk. Mnogoštevilne znane in še neznane vrste insektov so nepogrešljiv gradnik vseh kopenskih in vodnih prehranskih verig. Brez njih bi z obličja planeta za vedno izginile mnoge vrste ptic, netopirjev, plazilcev, dvoživk, rib in malih sesalcev, za katere so žuželke edini prehranski vir. Za nameček je razmnoževanje 87 odstotkov vseh rastlinskih vrst odvisnih od cele vrste živalskih opraševalcev in večinoma so to insekti.
Ekosistemske storitve »roparskih« vrst žuželk, ki se hranijo s škodljivimi insekti, ki nam povzročajo sive lase v pridelavi hrane in njihovo število držijo pod nadzorom, ter žuželk, ki razgrajujejo odmrlo lesno maso, odpadlo listje, živalske iztrebke in poginule živali, rahljajo tla in raznašajo semena številnih rastlinskih vrst, samo v ZDA dosegajo vrednost 57 milijard dolarjev na letni ravni (Losey in Vaughan 2006). Sem je prišteta tudi pridelava medu medonosnih čebel in proizvodnja naravne svile iz zapredkov vešč sviloprejk.
Za mnogo vrst žuželk pa niti ne vemo, kaj počno. Poimenovali smo namreč le eno petino od vseh, morda petih milijonov vrst, kolikor naj bi jih obstajalo na tem svetu. Niti približno še ne razumemo brezštevilnih medsebojnih vplivov, interakcij med tisoči in tisoči vrst bitij, ki tvorijo večino ekoloških skupnosti v biosferi, zato tudi ne moremo presojati, katere vrste insektov »potrebujemo« in katerih ne. Modro je torej upoštevati prvo pravilo pametnih popravil: »Ohrani vse sestavne dele!« (Aldo Leopold, ameriški filozof, znanstvenik, naturalist, ekolog, profesor na univerzi Wisconsin, 1887–1948).
Raziskave opraševanja kmetijskih rastlin so pokazale, da ...
Celoten članek preberite v septembrski številki revije Rože & Vrt, ki je izšla 19. 8. 2024.
