Nepogrešljive
Strupena tisa in njena nekdanja slava
Tisa je iglavec brez storžev, zanimivo drevo, ki je bilo nekdaj zelo razširjeno, danes pa v gozdovih najdemo le posamezna drevesa.
Zraste lahko v razvejen grm ali pa v mogočno drevo. Tisovino so uporabljali že v pradavnini, tisa kot sveto drevo pa je imela pomembno vlogo v mitologiji starih ljudstev. Tisa je skrivnostna lepotica, ki nam s svetlečimi temno zelenimi iglicami in rdečimi jagodami še vedno ponuja svoj najlepši okras.
Tisa in tisovina
Navadna tisa (Taxus baccata) je do 20 metrov visoko vednozeleno iglasto drevo s kupolasto krošnjo. Pogosto razvije več debel, lubje je rdeče rjavo in se lušči v luskah, njeni temno zeleni igličasti listi pa so sploščeni in mehki. Je dvodomna rastlina – tisovci se spomladi odenejo v drobne rumene cvetove, tise pa jeseni obrodijo rdeče jagode, v katerih je seme.
Danes je tisa v gozdovih zelo redka; pojavlja se v odročnih gorskih gozdovih do nadmorske višine 1200 metrov. V naravi je zavarovana, saj je na seznamu ogroženih vrst, zato pa je toliko bolj razširjena kot okrasno drevo v mestnih okoljih. Oblikovano drevnino zasajajo po parkih in vrtovih, na pokopališča, notranja dvorišča, v drevorede in žive meje, kjer priča o svoji nekdanji slavi ...
Več preberite v novi številki revije Zeleni raj (letnik III/oktober 2017), ki je izšla 18. septembra 2017.
