Balkoni
Še bolj eksotične in bolj čarobne vrste orhidej
Kukavičevke ali orhideje (znanstveno ime Orchidaceae) so najobširnejša družina enokaličnic in vseh cvetnic. Obsega več kot 30.000 različnih vrst in podvrst, vsako leto pa odkrivajo nove. Kljub temu da so cvetovi orhidej zgrajeni po enotnem tipu, podrobnosti cvetov kažejo neizčrpne možnosti sprememb videza. Mnogoličnost cvetov orhidej je tolikšna, ker so se cvetovi na kar najrazličnejše načine prilagajali na opraševanje s prav določenimi žuželkami, na velikost in obliko organov žuželk in njihovih življenjskih navad. Tudi Slovenci jih kratko malo obožujemo, a po večini poznamo le eno ali dve sorti, ki krasita naše okenske police. Morda pa se bo po tem, ko preberete ta članek, to spremenilo.
Težko je verjeti, da so kukavičevke – orhideje razširjene od Arktike do Antarktike, najštevilnejše pa so v tropskih in subtropskih območjih starega in novega sveta. Pri nas v Sloveniji je okoli 60 vrst. Medtem ko vse naše orhideje rastejo na tleh, v tropskih krajih prevladujejo epifitske vrste. Te rastejo na drevesih, ki se kot epifit – priraslika zasidrajo s svojimi koreninami na deblih in vejah dreves, vendar niso zajedavci. So le pritrjene na gostitelja, ki jim daje oporo v višjih legah, saj je v tropskih gozdovih v podrasti le malo svetlobe. Tako v krošnjah dreves samostojno prestrezajo vodo z raztopljenimi hranilnimi snovmi.
Ko je tropski naliv mimo, so epifiti do naslednjega dežja dolge ure izpostavljeni pripeki in suši. Zato so razvili vodne rezervoarje. Epifitske orhideje imajo pogosto »navidezne« gomolje, ki so nastali iz enega ali več odebeljenih stebelnih členkov. Nekatere rastline pa imajo debele tolste liste z debelo povrhnjico, s čimer jim uspe zmanjšati izgube vode.
Splošna navodila za gojenje različnih vrst orhidej
Orhideje, ki jih imamo kot lončnice navadno v domovih, v veliki večini izhajajo iz predelov tropskih gozdov. Tako jim moramo zagotoviti tudi čim bolj tropom podobne razmere. Najbolje uspevajo v svetlih prostorih, kjer niso izpostavljene močni sončni svetlobi. Koreninska gruda naj bo vedno vlažna, vendar lonček, v katerem raste orhideja, ne sme stati v vodi. Največkrat je to pri gojenju orhidej največji izziv: lončke, v katerih rastejo, postavimo v okrasne lonce, in ko rastlino zalijemo, po 30 minutah ne preverimo, koliko vode je še ostalo v okrasnem loncu. Korenine, ki so potopljene v vodi, tako začnejo gniti. Znak koreninske gnilobe je uvelost rastline. Žal to razumemo napačno in ne preverimo stanja v okrasnem loncu, ampak rastlino znova zalijemo. Tako rastlina v nekaj tednih propade.
Moj nasvet: orhideje vsak teden namočite v vodo s sobno temperaturo – le lonček, rastlina naj bo nad gladino vode. Ko začnejo orhideje poganjati cvetna stebla, ...
Celoten članek preberite vfebruarski izdaji REVIJE Rože& VRT!
