Zelenjava
Jesenski dar v sladkih gomoljih
Jeseni je čas za uživanje gomoljnic. V pisano množico vsega, kar nam ponuja narava, lahko na svoj jedilnik vključimo tudi topinambur in sladki koren. Oba sta odličen nadomestek za krompir in sta prava rešitev še posebej za ljudi s sladkorno boleznijo. Za pridelavo sta zelo nezahtevna, včasih so še posebej topinamburju rekli kar krompir revežev. Skladiščimo ju lahko v zemlji, saj tako ostaneta sveža dolgo v jesen.
Za potrebe lokalnih gostincev sem letos zasadil približno en ar velik nasad sončnega korena. Zanj sem se odločil zato, ker je sicer brat topinamburja, a daje večji donos, gomolji so tudi bolj gladki in zato lažji za čiščenje. Ima pa takšen nasad tudi varovalno vlogo – zasajen je namreč med pašnikom in mojo njivo, zato lahko zelenje listov sončnega korena živino zaustavi pred ostalimi pridelki, kadar si zaželijo malce »svobode« in gredo na potep s pašnika. Naj vam sončni koren predstavim še malce bolj podrobno, v nadaljevanju si bomo pogledali tudi nekaj značilnosti topinamburja. Tako se boste lažje odločili, katerega izbrati za domači vrt. Ali pa tudi ne, in v tem primeru lahko morda izberete kar oba?
Sončni koren (Helianthus strumosus)
Helianthus strumosus je prezimno odporna korenovka in je tako kot topinambur članica družine sončnic Asteraceae. Ljubitelji jo gojijo predvsem v Evropi, zanjo pa so značilni mini sončnicam podobni cvetovi, ki se pojavijo pozno jeseni. Pozimi nadzemni deli rastline popolnoma odmrejo, po zimi pa gomolji poženejo nove poganjke in iz vsakega gomolja nastane nova rastlina. Zaradi takšnega načina vegetativnega razmnoževanja, in ker je rastlina prezimno trdna, sončno korenino včasih obravnavamo kot invazivno rastlino. Temu se seveda lahko s primernimi ukrepi, ki jih dosledno upoštevamo, učinkovito izognemo.
Sončna korenina ima malo zahtev glede svoje lokacije. V naravi jo najdemo predvsem na mokrih, s hranili zelo bogatih tleh, na primer na brežinah in ob cestah. Podobne razmere ji poskušajmo zagotoviti tudi na domačem vrtu ali njivi. Semenske gomolje sadimo spomladi, od marca do aprila, na razdaljo približno 75 centimetrov. Nikar ne varčujte s prostorom, saj rastlina zlahka zraste tudi do tri metre v višino. Sadike v lončkih lahko sadimo vse leto.
Pobiranje gomoljev opravimo, ko listje odmre, to je nekje od novembra pa vse do februarja. Kot že rečeno, gomolje lahko skladiščimo v zemlji, zato je tudi obdobje pobiranja tako dolgo. Do konca februarja je nadvse priporočljivo, da poskušate izkopati vse gomolje, saj lahko v nasprotnem primeru iz preostalih spontano poženejo nove rastline. Če boste občasno opazili kakšno nezaželeno novo rastlino sončne korenine, jo izpulite ali odrežite in po nekaj poskusih bo zagotovo popustila.
Velja si zapomniti, da izkopani gomolji sončne korenine ne ostanejo dolgo sveži, zato jih shranimo tako, da jih pokrijemo z vlažno zemljo in jih pustimo zunaj. Gomolje lahko uživamo surove, kuhane ali ocvrte. Njihov okus je rahlo sladek in oreščkast. Pomembna prednost gomoljev je, da vsebujejo inulin, ki se skupaj s svojimi razgradnimi produkti fruktooligosaharidi uporablja tudi kot sladilo v dietah brez sladkorja. Sladki koren je tako skupaj s topinamburjem odlično živilo za diabetike, saj ne vpliva na raven sladkorja.
Naj vam predstavim še sorte sončnega korena, ki so v mojem nasadu.
Celoten članek preberite vnovembrski izdaji revije Rože & VRT, ki je izšla 21.10.2024.
