Revija Zeleni Raj

Pravočasnost izvedbe vrtnarskih opravil nam omogočijo načrtovanje in opravila v okviru postavljenega kolobarja. Ob ustreznem času in skrbno pripravljena tla vodijo v kakovostno zasnovo posevka (iz semen ali sadik). Pri sajenju upoštevamo zahtevano gostoto rastlin na enoto površine (npr. m²), a vseeno nas med sezono vedno kaj preseneti.

#1: Preprečujmo stres, ki vodi tudi v hude posledice

Zdi se, da ga ni dneva, ko organizmi na Zemlji ne bi doživljali stresa. Pozeba ali ohladitve, vročina in vročinski val, neurja s točo in močnim vetrom, poplava in podobni nepredvideni vremenski dogodki so pogosto vzrok za nastale poškodbe na gojenih zelenjadnicah. Ko se pojavi stres, moramo ukrepati hitro po nastalih posledicah. Zato uporabljamo sredstva, ki krepijo rastline, jim pomagajo pri obnovitvi rasti in vzpostavljanju normalnih razmer za rast in razvoj. Po poškodbah od toče, pozebe ali vročine (npr. opekline na plodovih plodovk) ali mraza, vetra in stoječih voda uporabimo foliarno aplikacijo (škropljenje na list oz. zeleni del rastline). Lahko z njimi tudi zalivamo.

Obstaja odličen stimulator rastlin, narejen na osnovi aminokislin, ki ga uporabimo v primeru stresnih razmer ali kot preventivo. Pomembno je, da z izvajanjem ukrepa ne boste povzročili novega stresa. Zato običajno foliarno aplikacijo izvajamo zgodaj zjutraj, ko je hladneje kot sredi dneva, da se tako izognemo dodatnim ožigom na rastlinah.

#2: Prekrivanje in prekrivke

Med prekrivke prištevamo naravne in umetne prekrivne materiale. To so folije različnih materialov (npr. polietilen) in barv (črna, rjava, bela, siva), tudi biorazgradljive folije in zastirke se uveljavljajo (slama, miskant, pokošena trava). Za zaščito rastlin pred neugodnimi dejavniki okolja lahko uporabimo mreže, protitočne ali protivetrne. Mreža je hkrati pripomoček za zaščito posevkov zelenjave pred pticami, zajci, srnjadjo. Za škodljivce, kot so porova zavrtalka, čebulna muha, kapusov belin, resarji, ščitkarji uporabljamo protiinsektne mreže. Te so bistveno gostejše pletene, zato da preprečijo nalet majhnih škodljivih organizmov.

Za zaščito rastlin uporabimo tudi vlakninaste prekrivke ali koprene, ki so uporabne v vseh letnih časih, a v vrtnarstvu so uporabne za zaščito pred nizkimi temperaturami pozimi, spomladi in jeseni. Ker so prekrivke lahke (od 15 do 30 g/m²), prepuščajo svetlobo, vlago in del toplote, jih uporabimo za neposredno prekrivanje, lahko brez opore ali z oporo (loki). Pomembno je ustvariti toplejšo mikroklimo med prekrivko in prekrivano rastlino, da jo zaščitimo pred manj ugodnimi razmerami.

#3: Varstvo pred škodljivimi organizmi

Glede na vrsto zelenjave, čas in pogoje pridelave se nam pojavljajo tudi različni škodljivi organizmi (bolezni, škodljivci, pleveli). Pred vsemi varujemo gojene rastline najprej s pomočjo metod z nizkim tveganjem, ki smo jih nekaj že omenjali (prekrivanje, čas in način gojenja). Sledenje kolobarju, dobri in slabi sosedje, uporaba tolerantnejših sort, umik pridelave v rastlinjake, krepitev rastlin, primerna razdalja sajenja zelo pripomorejo k dobrim temeljem pridelave in zmanjšujejo možnosti za pojav škodljivih organizmov. Ko se ti pojavijo, jih najprej prepoznamo, da lahko proti njim pravočasno in pravilno ukrepamo s primernimi in registriranimi fitofarmacevtskimi sredstvi. Seveda velja opozorilo, da pred uporabo FFS natančno preberemo navodilo o uporabi.

Nasvet Miše Pušenjak:

Danes so najbolj ekološka tista sredstva, ki so produkt naravnih procesov. Da zaščitimo vrtnine pred boleznimi, jih preventivno redno škropimo z naravnim fungicidom iz glive Pythium oligandrum sev M1, ki deluje kot mikroparazit, saj z encimsko razgradnjo škodljivim talnim glivam jemlje kisik in hranila, hkrati pa krepi celično steno rastlin in spodbuja rast. Sredstvo prav tako uniči bolezen, kot so listna pegavost, siva plesen, bela gniloba, če se ta pojavi na rastlini.

#4: Prehrana rastlin

Osnovna hranila zelenjadnicam zagotovimo z gnojili in gnojenjem pred začetkom pridelave. Primeren kolobar in predhodni posevki oskrbijo nekaj zalog, drugo mora nadomestiti pridelovalec, da izpolni različne potrebe po hranilih pri različnih zelenjadnicah. Če so potrebe po hranilih večje, kot je zaloga v tleh, primanjkljaj nadomestimo z gnojenjem v času rasti, najbolje s foliarno aplikacijo. V ta namen uporabimo tudi specialna tekoča gnojila npr. MG, Ca, K, morske alge ipd.

#5: Zalivanje

Najbolje je uporabiti kapljično namakanje, pri katerem dodajamo vodo po kapljicah do globine korenin, lahko prilagodimo količino dodane vode in število namakanj na dan. Cilj takšen oskrbe z vodo je visoka kakovost pridelkov zelenjave, kar nam zagotovi visoko prehransko vrednost.


Besedilo in fotografije: Plantellini strokovnjaki