Zelenjava
Stročnice so nepogrešljive v ekološki pridelavi vrtnin
Že stoletja so se kmetje zavedali velikega pomena metuljnic, med katere uvrščamo stročnice, v kolobarju. Tako kot nekoč velja še danes: idealno bi bilo, da bi bilo v ekološkem kolobarju v pridelavi zelenjave vsaj 25 % stročnic oz. metuljnic. To pomeni, da bi moralo biti na vrtu četrtina površine vsako leto posejane s stročnicami. To v resnici niti ni tako težko, sploh če vemo, da imamo kar nekaj različnih vrst stročnic, med katerimi lahko izbiramo – take za hladen začetek pomladi, ki jih sejemo do konca marca, do najbolj znanega fižola, ki se bo sejal konec aprila in v maju, pa do toploljubnih stročnic novejšega datuma, ki jih sejemo po 10. maju.
Zakaj so stročnice koristne?
Na koreninah metuljnic in seveda tudi stročnic živijo bakterije, ki jim rečemo nitrifikacijske bakterije. Šele ko se naselijo na koreninah svoje metuljnice, so sposobne dušik iz zraka vezati v rastlini dostopno obliko. S tem dušikom se hranijo najprej gostiteljice, nekaj pa ga za njimi vedno ostane v tleh tudi za sosednje ali naslednje rastline. Majhne bunkice, kroglice na koreninah, torej niso nekaj slabega za rastlino, saj se v njih skrivajo te koristne bakterije. Te »bunkice« so tudi kazalnik, kako živa in rodovitna je zemlja, na kateri pridelujemo ekološke vrtnine.
Druga pomembna vloga metuljnic je, da imajo globoke in močne korenine. S temi koreninami razrahljajo zbito zemljo in popravljajo strukturo tal, ki jo navadno porušimo ljudje z napačnim ravnanjem, tlačenjem, delovnimi stroji, obdelavo in podobno.
Pomembne so torej zato, da ostaja naša zemlja na vrtu zdrava, rahla, živa in posledično rodovitna, in to samo s pomočjo narave. Velik pomen pa imajo stročnice tudi v naši prehrani, saj so skoraj edine rastline, ki lahko telesu zagotovijo nekatere esencialne, to je nujne aminokisline, ki jih naše telo ne zna samo »ustvarjati«. Nujne so torej v prehrani vegetarijancev, ki teh aminokislin ne dobijo z mesom.
Katere rastline pa sploh so stročnice
Stročnice lahko delimo na tri skupine. Najprej imamo tiste, ki jih lahko sejemo v zelo hladno zemljo in uspešno kalijo že takrat, ko ima zemlja 2 stopinji in več. To sta grah in bob. Da bo kaljenje še uspešnejše, priporočam, da zrna čez noč namočimo v toplo vodo. Grah in bob naj bosta v zemlji do konca marca. Letošnje leto ni bilo težav, saj nam je topel in suh februar omogočal zgodnje setve. Če ste s setvami zamujali, lahko pričakujete, da boste imeli v poletni vročini kar nekaj težav s škodljivci in boleznimi. Pridelke boba in graha sicer pobiramo nekje v maju in juniju. Nekateri poskušajo sejati grah in bob celo jeseni, nekje v začetku novembra. Večino zim posevek uspešno prezimi, a sama bi si to privoščila samo na Primorskem ali v rastlinjakih na celini.
Za setvijo boba in graha sejemo sojo. Soja je sicer ...
Celoten članek preberite v majski izdaji revije Rože&vrt/ Zeleni raj, ki je izšla 18. aprila 2022!
