Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Vrtovi

Bi radi imeli oljko doma?

Stane Sušnik

Vse pogosteje se na naših vrtovih pojavljajo oljke. To ni toliko povezano s podnebnimi spremembami, ki resda mejo pozebe zlagoma pomikajo proti severu, bolj z dejstvom, da je izbira v drevesnicah in možnost nakupovanja po spletu čedalje bogatejša. Tako se ta stara kulturna rastlina pojavlja v novih vlogah.

Navadna oljka je do 15 metrov visoko vednozeleno drevo s široko, razvejano krošnjo in zgubanim deblom. Skorja je srebrno siva in dolgo ostane gladka, potemni in razpoka šele v starosti. Prepoznamo jo po vednozelenih, enostavnih, podolgovato suličastih, trdih in usnjatih listih, ki so zgoraj motno zeleni, spodaj pa značilno srebrno sivi. Koščičast plod (oljka, oliva) je okroglast ali ovalen, sprva zelen, med zorenjem pa sprva rdečkast, dozorel pa je temno moder, skoraj črn in bleščeč. (Povzeto po knjigi Drevesne vrste v Sloveniji, Robert Brus).

Oljka je ena najstarejših kulturnih rastlin, starejša od vinske trte. O simboliki oljke bi lahko napisali poseben sestavek, toliko različnih vlog ji pripisujejo. O mnogostranski uporabi oljkinih plodov pa ni treba pisati na široko. Zanimiva je raba oljkinega lesa, ki je težek, trd, zelo lep in se lepo obdeluje.

Tisočletnice v Sredozemlju

Oljka ima skromne rastne zahteve, zato ne preseneča njena dolgoživost. Znani so primerki, stari več tisoč let. V sredozemskih deželah, kjer je njeno osrednje območje rasti, se hvalijo z najstarejšimi oljkami, starimi do 2.000 do celo 4.000 let. Seveda vsi previdno dodajajo, da točne starosti ni mogoče ugotoviti, saj imajo drevesa največkrat votla debla ali pa gre za ostanke debel, ki kljub izjemni starosti še vedno ohranjajo živost.

Tudi na naših vrtovih se vse pogosteje pojavljajo primerki starih oljk, ki jih ponujajo domače in tuje drevesnice. Večina teh starih oljk je v plitvih loncih, cene segajo od nekaj sto do več tisoč evrov, odvisno od debeline oziroma obsega debla in od oblikovane krošnje. Pritlikava drevesa z močno obrezanimi koreninami in krošnjo uvažajo največkrat iz Italije, vendar njihov izvor v resnici ni znan. Nekatere drevesnice navajajo, da so ...

Celoten članek preberite v aprilski izdaji revije Rože&vrt.

Značke: oljka, sajenje-oljke