Izšla je nova številka!

Preobrazba cvetočega nakita hiše z okrasnimi travami

Glavna sezona cvetočega okrasja se sicer počasi zaključuje, a to še ne pomeni, da se moramo od lepih okrasnih korit in loncev dokončno posloviti. Prav nasprotno. Jesen nam ponuja priložnost za u

Rehabilitacija zemlje po poletni suši

Poletje je zaznamovala izrazita suša, ki ni negativno vplivala samo na rastline, pač pa tudi na zemljo. Suša in vročina sicer še nista čisto za nami, saj bosta, zato da se vodne zaloge v zemlji

11 očarljivih kandidatk iz sveta čebulnic za ekstravagantno cvetje v prihodnjem letu

Kmalu bo čas, da posadimo čebulnice, ki nas bodo v naslednjem letu razveseljevale s svojim bogatim cvetenjem. V trgovinah in vrtnarijah so z vrečkami čebulnic že začeli polniti police, naše pri

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Tudi to

Biotske invazije in kaj imajo okrasni vrtovi opraviti z njimi?

Mirjana Šipek

Z besedno zvezo »invazivne tujerodne vrste rastlin« mislimo na tiste rastline, ki jih je človek razširil izven njihovega naravnega območja uspevanja. Njihova ustalitev in širjenje v vnesenih območjih ogrožata biotsko raznovrstnost na ravni ekosistemov, habitatov ali posameznih domorodnih vrst. Lahko ima negativen vpliv na zdravje ljudi in/ali povzroča škodo v gospodarstvu. Zaradi naštetih negativnih vplivov je postalo preprečevanje biotskih invazij globalna okoljska prioriteta.

V Sloveniji invazivne tujerodne vrste rastejo najpogosteje na motenih rastiščih, kot so cestni robovi, pa ob železniških progah, gradbiščih, zapuščenih vrtovih in opuščenih njivah. Pogosto preraščajo brežine rek in potokov.

Večino invazivnih tujerodnih rastlin smo sprva naselili namerno

Veliko tujerodnih rastlin je bilo vnesenih na nova geografska območja nenamerno in nevede. Lep primer so različne plevelne rastline, ki so se znašle kot slepi potniki med različnimi semeni. Vendar je več vrst invazivnih tujerodnih rastlin človek naselil povsem namerno zaradi različnih uporabnih lastnosti, kot so njihova okrasna vrednost, hiter prirast biomase, užitnost, obilno medenje in podobno. Globalno trgovanje, turizem in splošno povečanje mobilnosti na velike razdalje samo še pripomorejo k razširjanju tujerodnih vrst.

Na globalni ravni je naturaliziranih že več kot 13 tisoč vrst rastlin. Z besedo naturalizirane mislimo na tiste rastline, ki imajo v naravi populacije, ki se vzdržujejo brez pomoči človeka. Potencialno se lahko takšne vrste širijo na nova območja in postanejo invazivne. Število tujerodnih vrst na globalni ravni in tudi v Evropi še vedno narašča in še ne kaže znakov, da bi se ta trend umiril in zaustavil. Zato je še toliko bolj pomembno, da (s)poznamo možne poti vnosa tujerodnih vrst v naravo in se poskušamo vesti čim bolj odgovorno.

Večino zdaj najbolj agresivnih invazivnih tujerodnih rastlin smo prvotno naselili zaradi njihove okrasne vrednosti. Zato bi si morali prizadevati k večji ozaveščenosti širše javnosti, ki ima v lasti vrtove z okrasnimi rastlinami, in sicer o invazivnih vrstah, poteh vnosa teh vrst v naravna okolja in o negativnih vplivih, ki jih te vrste povzročajo.

Med okrasnimi vrstami rastlin prevladujejo tujerodne

Študija okrasne flore na Češkem je dala prodoren vpogled v izjemno pestrost okrasnih vrst rastlin in njihov izvor. Ugotovljeno je bilo, da je na okrasnih vrtovih zasajenih kar 1834 različnih vrst rastlin. Vendar je od teh le 417 domorodnih vrst, vse druge so tujerodne. Podobno razmerje med domorodnimi in tujerodnimi okrasnimi rastlinami so potrdile študije, narejene na Hrvaškem, v Črni gori, Bolgariji in Grčiji, kjer se je delež tujerodnih okrasnih rastlin gibal med 75 in 80 %. Glede na te izsledke lahko podobno situacijo pričakujemo tudi pri nas. Med tujerodnimi rastlinami v Evropi prevladujejo vrste z naravno razširjenostjo v enakih geografskih širinah Azije ali Severne Amerike zaradi podobnih podnebnih razmer, ki so jim rastline prilagojene.

Večina tujerodnih rastlin, ki jih vzgajamo na naših vrtovih, seveda ni okoljsko problematičnih in ne povzroča škode. Prav nasprotno. Zaradi estetske komponente blagodejno vplivajo na počutje ljudi. Nekatere med njimi dajejo krajini značilen videz , kot so v okras zasajena stara drevesa. Neredke vrste obilno medijo in so pomembna paša opraševalcev, sploh če so prisotne v urbani krajini, kjer je naravno rastlinstvo osiromašeno.

Izmed vseh tujerodnih vrst rastlin jih je okoli 30 % prisotnih tudi v naravi, a je od tega 62 % vrst prisotnih le prehodno, kar pomeni, da je njihovo pojavljanje le občasno. Prehodne vrste ne tvorijo trajnih populacij, njihovo pojavljanje v naravi je odvisno od ponovnih naselitev.

Med okrasnimi tujerodnimi rastlinami je manjši, a nezanemarljiv delež takšnih, ki so invazivne. Invazivni potencial določenih vrst se kaže v zmožnosti hitrega širjenja v prostoru in težavnosti njihovega odstranjevanja. Približno 2 % okrasnih rastlin je invazivnih. Delež se mogoče res zdi nizek, a če prikličemo v spomin veliko vrstno bogastvo teh vrst, ne smemo prezreti niti te številke.

Okrasna flora se neprestano dopolnjuje z novimi vrstami, kultivarji in hibridi ter je tako nepresahljiv vir potencialno naturaliziranih in invazivnih vrst. Četudi v tem trenutku ustavimo vsakršne nove vnose, imamo na vrtovih gojenih več kot 100 različnih tujerodnih vrst rastlin, ki lahko pobegnejo izza vrtne ograje, se naturalizirajo in začnejo invazivno širiti.

Kako se razširjajo tujerodne rastline?

Veliko vlogo pri razširjanju tujerodnih rastlin v obrečnih gozdovih imajo reke, ki s svojim tokom raznašajo dele tujerodnih rastlin ali njihova semena na nova območja vzdolž struge, kjer jih bodo lahko priseljenke kolonizirale. Tujerodne rastline s sočnimi plodovi raznašajo ptice, ki se hranijo z njihovimi plodovi, semena pa pri tem iztrebijo. Kalivost semen po prehodu skozi prebavni trakt pa se pogosto celo poveča.

Zgovoren primer iz domačih gozdov je ameriška barvilnica (Phytolacca americana), ki se v zadnjih letih v naših gozdovih uspešno širi. Njena rastišča niso omejena več le na gozdne robove, ampak jo najdemo pogosto tudi globoko v gozdu, kakor hitro le med krošnjami prodre dovolj svetlobe vse do tal. Zato se njeno širjenje izkaže za posebno problematično ob katastrofičnih dogodkih, ko v gozdovih zazevajo svetlobni otočki, ki jih namesto mladih dreves preraste ta tujerodna rastlina. Ta scenarij smo v Sloveniji doživeli po žledolomu v letu 2014, ko so se svetlobne razmere v številnih gozdovih zaradi poškodovanih in podrtih dreves močno spremenile. Gozdarji so po tem dogodku opazili hitro širjenje barvilnice.

Seveda barvilnica ni edina vrsta, ki jo uspešno širijo ptice. 

Celoten članek preberite v poletni izdaji revije Rože&vrt/ Zeleni raj, ki je izšla 20. junija 2022!

Le koliko tujerodnih rastlin bi lahko našteli v tem lepem zelenem kotičku?

shutterstock