Setveni koledar
Rastlina je temelj vsega živega
Končno je tu pomlad v vsej svoji bujnosti. Globok vdih in občutek nove moči ob navdušenju nad prvimi trobenticami, zvončki, pljučnikom in jetrnikom, lapuhom, belimi in temno vijoličastimi vijolicami … Otroško veselje nad razkošjem barv in oblik. Ko se duša odpira novemu, ji pridemo naproti z razumom in ugotavljamo: to bo za čaj, to gre prvo solato, to mi pomaga pri prehladu … In se lotevamo hišnega in zelenjavnega vrta, iz možnosti načrtujemo in izbiramo tisto za prvi pomladanski čas, tisto, kar bo usklajeno urejenost pričaralo v vrt čez mesec dni, poleti in nato jeseni … Da bi se v uspehu pokazalo, da stvari razumemo, jim znamo streči. Kaj pa, če se pri vsem delu z rastlinami dotikamo le zunanjosti nečesa, kar je neznansko več?
Poglejmo, kaj pravi o rastlini dr. Rudolf Steiner: »Rastlina je temelj vsega višje razvitega živega in to pogojuje.«
Seveda. Samo in edino rastlina je tista, ki zna »iz kamenja delati kruh«, ki zna iz mrtvega, mineralnega ustvariti organske snovi, pogoj življenja živalim in ljudem.
Žival in človek z mineralnim ne moreta početi prav nič. Rastlino, ki to dvigne na nivo živega in mineralno pripravi kot ponudbo hrane, da se višje življenje lahko od tod dalje oblikuje, potrebujeta. In rastlina daje v služenju višjemu vsega v obilju, mnogo več, kot bi, denimo, potrebovala za lastno reprodukcijo.
Če pogledamo organsko substanco, kar rastline so, to ni kar nekaj. Ta organska substanca je nosilec mineralnega, na beljakovine, ogljikove hidrate, sladkorje … pa sta vezani tudi kozmični toplota in svetloba! Toploto poznamo v pridelkih kot kalorije, sončno toploto, ki jo je rastlina vezala na snovi svoje postave. Bolj redko govorimo o futonih, pravzaprav svetlobi Sonca, zdravju, ki ga rastlina prinaša.
Vemo, da rastline v temi ne morejo živeti. Zakaj pa v temi lahko živita žival in človek? Ker jim rastlinska hrana prinaša Sonce!
Delati kruh iz kamenja zna VSAKA rastlina, tudi nadležni plevel. Pa zna to, razen rastlin, še kdo drug? Tudi naša znanost ne. In je, dokler teh skrivnosti ne razume in jih ne poskuša res razumeti, daleč od tega, kar bi rada bila.
Celoten članek preberite v junijski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.
