Jagode so nepogrešljiv del vsakega vrta, saj so prvi sadeži, ki jih po dolgi zimi lahko naberemo. Mnogi se odločijo za njihovo gojenje ne le na vrtu, temveč tudi v balkonskih koritih ali visečih loncih. Pri tem ne pozabite, da jagode spadajo med sadne rastline in ne med zelenjadnice. Ločimo jih na enkrat rodne in večkrat rodne oziroma mesečne, ki jih obiramo od sredine maja do pozne jeseni. Poleg vrtnih jagod lahko gojimo gozdne jagode, ki ne tvorijo vitic in se razmnožujejo izključno s semeni.

Čas sajenja

Jagode sadimo spomladi ali konec avgusta. Pred sajenjem je ključna temeljita priprava tal, saj s tem preprečimo morebitne okužbe iz zemlje. Priporočljivo je, da jagod ne sadimo na površine, kjer smo predhodno gojili plodovke ali krompir, temveč na območja, kjer so rasle stročnice. Pred sajenjem je treba odstraniti večletne plevele, pozneje pa njihovo rast zaviramo z zastirko iz slame ali folije. Za boljše zdravje rastlin lahko med jagode posadimo česen, ki jih bo varoval pred boleznimi. Nasad je priporočljivo obnavljati na dve do tri leta.

Pri sajenju jagod upoštevamo pravilno razdaljo – med rastlinami naj bo 45 centimetrov, med vrstami pa 70. Če so tla bolj vlažna, jih sadimo na dvignjene grebene. Zelo pomembna je tudi pravilna globina sajenja: koreninski vrat mora biti v zemlji, glavni brst pa nad njo. Če jih sadimo pregloboko, lahko glavni brst propade, če pa preplitvo, se bo koreninski vrat izsušil. Če po sajenju površino okoli jagod prekrijemo z naravno zastirko, se izognemo potrebi po rahljanju tal. Sadike z dobro razvito koreninsko grudo se hitreje ukoreninijo in lažje prenesejo presaditev.

Nega

Že med pripravo tal je pomembno, da jih dobro pognojimo s posebnimi gnojili za jagode. Ključnega pomena je obogatitev tal s fosforjem in kalijem, saj ti elementi prispevajo k zdravemu razvoju rastlin in obilnemu pridelku. Jagode zalivamo ob sajenju in redno skozi celotno rodno obdobje.

Za uspešno rast in zdravje nasada je priporočljivo redno odstranjevanje plevela ter natančen pregled rastlin za morebitne bolezni in škodljivce. V jesenskem času ali zgodaj spomladi je priporočljivo odstraniti vitice, saj te oslabijo rastlino in zmanjšujejo pridelek.

Bolezni in škodljivci

Jagode so najbolj dovzetne za rdečo in belo listno pegavost, pri plodovih pa je najpogostejša težava siva plesen, ki se ob dolgotrajni vlagi hitro širi. Poleg tega se lahko pojavi pepelovka. Za preprečevanje bolezni je ključnega pomena krepitev odpornosti rastlin, kar dosežemo s škropljenjem pripravkov na osnovi koristnih mikroorganizmov.

Med škodljivci največjo škodo povzročajo polži, ki jih lahko zatiramo na različne načine. Učinkoviti so briketi na osnovi železovih spojin, prav tako pomaga redno ročno pobiranje polžev.

SORTNI IZBOR JAGOD

Breskev jagoda 'Mount Omei'

Zagotovo ena bolj zanimivih sort gozdnih jagod. Bele jagode, katerih okus spominja na breskev, so skrite pod listom. Semena so globoko vrezana v meso. Meso je zelo mehko, tako da ...

Celoten članek preberite v aprilski izdaji Rože & VRT, ki je izšla 17. 3. 2025.