Sadje
Napake pri sajenju sadnega drevja
Jesen je in spet bomo sadili sadno in okrasno drevje ter grmovnice. Nekateri morda povsem na novo, popravljali pa bomo gotovo tudi v preteklem času storjene napake. Na napakah se sicer učimo, brez dvoma pa je šolnina pogosto previsoka. Zato se raje učimo, vsaj večinoma, na napakah drugih kot na svojih. Bo ceneje! Zato bo srž tega članka ne o tem, kako pravilno saditi novo sadno ali pač okrasno drevnino, temveč kako je ne saditi. Skratka, predstavil bom zbir slabih praks, ki jih srečujem pri svojih strankah na terenu, z namenom, da jih vi, zvesti bralci te revije, ne bi ponavljali na svojih vrtovih.
Karkoli že bomo sadili, moramo pri pripravah poleg podnebja upoštevati tri najpomembnejše stvari: tla, še enkrat tla in na koncu ... spet tla! In prvi spodrsljaj že pri načrtovanju zasaditve je, da o tleh na svojem vrtu ne vemo nič. Ne pozabite, lastnosti tal so na naši parceli ključne, bodisi za uspeh kot tudi za neuspeh kakršne koli zasaditve. Tudi če jo načrtuje strokovnjak, mora zapustiti svojo pisarno in na terenu najprej ugotoviti, s kakšno vrsto tal ima opraviti.
Vemo, kakšna so tla, v katera bomo sadili?
Ugotoviti je treba najprej, kako globoka so tla. Če smo bili prisotni pri gradnji svoje hiše, potem nam je od izkopa terena za njene temelje to že precej jasno. Vemo tudi, ali so tla ilovnata, morda zaradi plasti gline nepropustna, kako visoka je podtalnica, se je v gradbeni jami nabirala voda, so tla skalovita, prodna ali peščena ... Če pa smo hišo kupili, o tleh verjetno ne vemo nič. Marsikaj se da sklepati, če si ogledamo, kaj in kako že raste na parceli in v soseski, in vsekakor je pametno izdelati tudi pedološki jašek. O tem sem že pisal v lanski oktobrski številki te revije v članku »Nabrusimo krampe in lopate! Sadili bomo sadno drevje«. Tako da malo pobrskajte po svojih revijskih shrankih ...
O tleh nam veliko povejo tudi rastline, ki na njih dobro uspevajo in so dovolj izbirčne, torej ozko specializirane, da v naravnem okolju, brez vpliva človeka, rastejo pretežno le na določenih tipih tal. Dajo nam cel nabor podatkov o klimatskih razmerah rastišča, kislosti ali bazičnosti ali celo o alkalnosti tal, o njihovi preskrbljenosti z vodo, dušikom, fosforjem ... Zato jih imenujemo indikatorske rastline ali fitoindikatorji.
Da so tla zelo kisla (pH pod 5), nakazujejo trava rušnata masnica Deschampsia cespitosa, mehka medena trava Holcus mollis in jesensko vresje Calluna vugaris. Če so tla v vašem vrtu taka, kar je v Sloveniji več kot redkost, lahko sorte omenjenih rastlin sadite v okrasnem delu svojega vrta, pridružite pa jim lahko še šaše, rododendrone in listopadne azaleje, japonske javorje in zelo prilagodljive navadne hortenzije. Navadna ali kmečka hortenzija, ki raste v kislih tleh, cveti modro ali modro vijolično, v bazičnih tleh cveti rožnato do rdeče, v nevtralnih tleh pa se te barve prav lepo prelivajo. Od sadnih rastlin v zelo kislih tleh s pH med 3,5 in 5 uspevajo ameriške borovnice, v kislih tleh s pH med 4 in 5,5 pa pravi kostanj. Napak je v taka tla siliti rastline, ki jih ne prenesejo, doživeli boste neuspeh!
Da so tla zmerno kisla, v naravnem okolju nakazujeta navadna pasja trava Dactylis glomerata ter ...
Celoten članek preberite v novembrski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj, ki je izšla 17. oktobra 2022.
