Revija Zeleni Raj - Maklura – drevo z nenavadnimi plodovi

Nepogrešljive

Maklura – drevo z nenavadnimi plodovi

Meta Šepic Pivec

Vrnimo se v čas ameriških kavbojev, ki so na konjih nadzorovali velike pašniške površine, na katerih so se pasle množice krav. Površine, na katerih so pasli, so bile res obsežne in posamezne lastniške parcele so morale biti ograjene. Da bi v preteklosti postavljali žičnato ograjo? Seveda ni prišlo v poštev. Namesto tega so uporabljali neprehodne žive meje, v katere so zasaditi hitrorastoča drevesa s trnatimi poganjki in neužitnimi plodovi. To je dejansko delovalo, da se krave različnih lastnikov niso pomešale med sabo. Drevesa, ki so jih nekdaj sadili v žive meje med pašniki, so maklure.

Pri nas maklure poznamo predvsem kot okrasne rastline, ki ponekod posamezno krasijo parkovne površine, saj jeseni nosijo zares nenavadne plodove. Da bi uživali ob pogledu na plodove, potrebujemo v isti ulici vsaj eno žensko in eno moško rastlino. Maklure prisegajo na dvodomnost, ženski in moški cvetovi cvetijo na ločenih drevesih.

Izvor in razširjenost

Maclura pomifera, sorodnica murve, je dobila ime po škotskem geologu Williamu Macluri, ki je v 19. stoletju izdelal prvi geološki zemljevid Severne Amerike. V Evropo so jo prinesli leta 1818. Domovina drevesa je Severna Amerika, predvsem države Arkansas, Teksas in Oklahoma.

Opis in gojenje

Maklura je listopadno drevo, ki doseže višino do 15 metrov in ima značilno kroglasto krošnjo, ki jo sestavljajo veje z močnimi trni. Listi drevesa so podolgovati, gladki in imajo valovit rob, na veje pa so nameščeni premenjalno. Na ranjenih mestih se iz lesa izceja gost mleček. Cvetovi drevesa so enospolni; moški so pecljati in združeni v grozdastem visečem socvetju, ženski pa so zbrani v okroglem socvetju na kratkem peclju. Oplojena socvetja razvijejo soplodja, sestavljena iz številnih drobnih koščičastih sadežev, ki so zbrani v okrogel plod, prekrit z bradavičasto skorjo, ki je sprva ...