Delo
Biofilni dizajn je čedalje bliže sodobnemu bivanju
Se vam kdaj, ko se ne počutite najbolje in vas prežema stres, dogodi, da vas neverjetno vleče v naravo? Na sprehod po gozdu, na dnevni treking v gore, morda posedet ob morje na obalo ali pa preprosto na domači vrt … Kot bi bila narava nekakšen izvir umirjenosti, nove energije in svežih zamisli. In v resnici tudi je, saj je človek prvobitno povezan z vsem naravnim. Žal pa dandanes v povprečju več kot 90 % svojega časa preživljamo v notranjih prostorih in imamo čedalje manj stikov z naravo. Posledice tega se že kažejo v telesnih in predvsem tudi duševnih težavah – moderna družba se bori s kronično depresijo, povečano agresijo in slabo družbeno klimo. Pa obstaja način, da to kako ustavimo?
Strokovnjaki zatrjujejo, da ja. Ker navad in življenjskega sloga sodobnega urbanega človeka ne moremo spreminjati, je utopično pričakovati, da bomo veliko več časa lahko namenili prostočasnim aktivnostim v naravi. Tako je nujno, da rešitve iščemo z drugega zornega kota. Kaj pa, če naravo prinesemo v notranje prostore?
Iz te ideje se je razvil nov trend notranjega opremljanja, t. i. biofilni dizajn. Besedna zveza izhaja iz grških besed »bios« (življenje) in »philia« (ljubezen do), v svojem osnovnem konceptu pa poudarja povezavo med človekom in naravo pri oblikovanju okolja. Strokovnjaki, ki upoštevajo biofilni dizajn, naše vsakdanje prostore namenoma opremijo z naravnimi elementi, materiali in oblikami, seveda zato, da bi to izboljšalo naše duševno in telesno zdravje ter povečalo našo produktivnost. Glavni cilj je torej ustvariti domačno okolje, ki spodbuja občutek povezanosti z naravo, in posledično izboljševati kakovost življenja.
Koristi biofilnega dizajna
Z vključevanjem biofilnega koncepta v naše notranje prostore skušamo v naših celicah vzbuditi prvobitni občutek, ki je zapisan v našem DNK-ju: povezanost in uglašenost z naravo. Že to, da smo se iz gozda, s pašnikov in poljan preselili v mestne betonske džungle, je za naš organizem stres. Homo sapiens tako kot druga živa bitja izhaja iz narave in narava je bila njegovo življenjsko okolje več kot 200 tisoč let. Njegov način življenja pa se je na glavo postavil v le zadnjih nekaj stoletjih. Zgodilo se je ekspresno hitro in evolucija iz naših celic kratko malo še ni zmogla zbrisati naše prvinskosti. Čeprav »odtegnitvenega« stresa zavestno ne prepoznamo, pa je tukaj, in ko temu dodamo še neštete zahteve sodobnega tempa življenja, stresa postaja tako velik, da je za marsikoga komaj obvladljiv.
Ker z biofilnim dizajnom »naravo« ponovno pričaramo v našem osnovnem bivalnem prostoru, ...
Celoten članek preberite v oktobrski številki revije Rože&vrt, ki je izšla 18. 9. 2023
