Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Delo

Cvetje za poletne dekoracije

Sabina Šegula

Vsaka cvetoča zgodba ima svoj začetek. Da bi imeli na mizah lepe cvetlične poletne dekoracije, moramo že zdaj začeti priprave, brez katerih ni lepega cvetočega okrasja. To pomeni setev enoletnic v zaprtih prostorih (v platojčke in lonce) ter priprava gredic na vrtu.

Preden si ogledamo paleto barvitega cvetja, ki bi ga lahko imeli na vrtu, moramo svojo pozornost usmeriti v tla – substrat. Temeljita priprava grede je prvi korak k uspešnemu gojenju rastlin. Na kaj pa moramo biti pozorni?

Tla sestavljajo mineralni delci, organske snovi, zrak in voda. Te elemente v tleh lahko opišemo s talno strukturo ali teksturo. Struktura nam pove, kako so delci v tleh združeni. Lahko so grudice, ploščice ali mrvice. Najboljša struktura je grudičasta, kjer so grudice velike kot zrna graha. To omogoča, da so v tleh večji prostorčki – pore, v katerih se lahko zadržuje več zraka. Talna tekstura se nanaša na razmerja različno velikih rudninskih delcev, ki so zastopani v tleh. Prepustna lahka tla imajo grobo teksturo, medtem ko so drobni delci značilni za težka glinena tla.

Kakšna zemlja najbolj ustreza cvetlicam?

Najbolj smo veseli, če so naša tla na vrtu glede teksture nekje vmes, med tema skrajnostma. Ta tla imajo zadostno odcednost, ki preprečuje v obdobjih močnega deževja zastajanje vode v vrhnji talni plasti. Voda v tleh odločilno vpliva na življenje rastlin in na talni živi svet, saj prenaša tudi hranilne snovi. Najbolje se vpije v humus.

Zrak je nujno potreben za rastline in organizme v tleh, pomembne za razvoj organskih snovi, ki se spremenijo v hranila. Rudninski delci nastanejo s preperevanjem matične podlage in od tega je odvisno, ali imamo v tleh prod in kamenje, grobi ali drobni pesek ter glino.

Rodovitna tla vsebujejo najmanj pet odstotkov organskih snovi, ki jih sestavljajo živi, mrtvi in razkrojeni živalski in rastlinski organizmi. Kakšna so tla, lahko ugotovimo s preizkusom opazovanja. Na dan, ko so tla vlažna, opazujemo, ali je na enem kvadratnem metru 30 ali več drobnih oz. debelih kamnov. Če ugotovimo, da imamo res veliko kamenja, so tla kamnita. Taka tla imajo prednost, da so odcedna, in pomladi večinoma dovolj suha za zgodnjo spomladansko obdelavo. Njihova glavna pomanjkljivost pa je, da se taka tla poleti hitro izsušijo. Torej moramo pred saditvijo rastlin pobrati večje kamenje, potrebujejo veliko preperelega gnoja, komposta ali drugih gnojil, saj se hranilne snovi vsako leto zlahka izperejo. Te hranilne snovi vkopljemo tik pod površje in prekopavamo plitko.

Pri opazovanju, kakšna tla imamo, bodimo pozorni tudi na plevele. Če so tla prekrita z mahom v kombinaciji s šaši, so slabo odcedna. Urediti moramo drenažo oz. odtok odvečne vode. Taka tla izboljšamo s prekopavanjem na dvojno globino, ker s tem razbijemo zbito talno plast in tako omogočimo odtekanje vode.

Ko so naša tla prekisla …

Pleveli, kot so kislica, marjetica, trpotec ali plazeča pirnica, so kazalniki kislih tal. V takih tleh uspevajo rododendroni, azaleje, vresje in ameriške borovnice. Skratka, vse rastline, ki uspevajo na kislih tleh.

Če bi želeli kisla tla spremeniti v rodovitna, jih moramo ...

Celoten članek preberite v majski izdaji revije Rože&vrt/ Zeleni raj, ki je izšla 18. aprila 2022!

za naslovno fotko

Sabina Šegula