Zelenjava
Pet nalog, na katere ne smemo pozabiti niti, ko je mraz
Pozimi, ko je zunaj mraz, smo najraje na toplem med štirimi stenami, med drugim tudi zato, ker se nam zdi, da v vrtu ni kaj veliko početi. Rastline počivajo, zemlja je zmrznjena ali vsaj premrzla za kakršno koli delo, trata nam je celo hvaležna, če ne hodimo po njej … Smo torej »rešeni« vrtnarskih opravil? Res je, da je tudi za vrtičkarje ta čas obdobje počitka, kljub temu pa na nekaj osnovnih nalog ne smemo pozabiti. Spomnimo ...
1. Nujno: načrtovanje
Zato da bo prihodnja sezona prinesla obilen pridelek, je nujno, da v januarju ali najkasneje februarja naredimo zasaditveni načrt, to pa pomeni, da načrtujemo gredice, ki jih bomo sadili in sejali v tekočem letu. Najlažji način do načrta našega ekološkega vrta je kombiniranje vrtnin na podlagi botaničnih družin. Upoštevati moramo tudi kolobar med letom in primerne razdalje sajenja. Na vrtu je dobro načrtovati in si zapisati vse, kar bomo sejali in sadili v tekočem letu. Tako s pravilnim kolobarjem ne bomo imeli težav.
Vsi, ki imate pametne telefone, boste najučinkovitejši, če boste gredice fotografirali že med letom, tako da vam zdaj, v pripravljalnem obdobju, ne bo treba vsega zapisovati na papir. Predlagam, da prve pomladanske setve in sajenja na vrtnih gredicah shranite v skupen dokument. Tako boste poleti in jeseni lažje načrtovali kolobar v tekočem letu. Fotografije in skice bodo vsekakor zelo dobrodošle v drugem, tretjem in četrtem letu, ko že pozabimo, kaj smo sejali in sadili pred nekaj leti.
Spomladi navadno sejemo in sadimo v istem zaporedju. Če gredic ne menjamo, nam v maju ostane prazen prostor, kjer smo že prejšnje leto sadili paradižnik, papriko, kumare, bučke in druge plodovke. Tako imamo na zadnjih gredicah več možnosti za pojav bolezni. Motovilec in solata nista v sorodu, zato si med letom lahko brez težav sledita v kolobarju. Motovilec lahko sejemo tudi za radičem in endivijo. Na vrtovih najdemo tudi vse več leče, čičerike, dolge vigne, fižola lima, ki jih uvrščamo med stročnice (metuljnice) in jih nekaj let ne sejemo na gredice za fižolom, bobom ali grahom. Čili je v sorodu s papriko in se lahko z njo tudi križa. To pa seveda ne velja za vse čilije.
Okra ima botanično stroke, vendar je ne uvrščamo med stročnice (metuljnice). Portulaki so v sorodu z okrasnimi rastlinami. Novozelandska in jagodna špinača tudi nista v sorodu s špinačo. V bližnjem sorodstvu sta špinača in rdeča pesa. Če želite pridelati svoje seme, blitve in rdeče pese ne kombinirajte skupaj na gredici, saj se lahko rastlini skrižata. Čim bolj narazen naj bosta v vrtu tudi krompir in paradižnik. Tako bo paradižnik zagotovo bolj zdrav, saj krompirjeva plesen najprej napade krompir in potem še paradižnik.
V kolobar je treba vključiti tudi nove vrtnine, ki jih je v vrtovih vsako leto več. Pri novejših rastlinah naj velja pravilo, da ne izpodrivajo tradicionalnih vrtnin. Pri uvrščanju novejših rastlin v kolobar priporočamo tudi, da si zapišete, v katere botanične družine spadajo. Tako jih boste lažje uvrstili v pravilen vrtni kolobar. Pri načrtovanju pazimo, da si v kolobarju ne sledijo rastline, ki so v sorodstvu. V pomoč pri načrtovanju vam bo tabela dobrih in slabih sosedov v vrtu. QR-koda za dobre in slabe sosede vas čaka v nadaljevanju članka.
2. Opravimo kalilni test in preverimo semena za novo vrtnarsko sezono
Vas zanima, kako preverimo, ali seme še dobro kali? Vsa semena ne kalijo enako uspešno, če so starejša od treh let. Ste vedeli, da je treba preveriti tudi energijo in hitrost kalitve semena? Seme po navadi shranjujemo v kleteh in shrambah, zato je zdaj pravi čas, da pregledamo semenske zaloge in opravimo kalilni test, ki nam bo povedal, ali bo seme kalilo ali ne. Za kalilni test potrebujemo globok krožnik ali plastično embalažo za živila, papirnate brisače, seme, vodo in folijo za hrano.
Priporočamo, da ...
Celoten članek preberite vfebruarski izdaji REVIJE Rože& VRT!
