Izšla je nova številka!

Kako maksimiramo svoj mali zeleni raj?

Zadnje leto, ki nas je »prikovalo« v domove, nas je spodbudilo, da želimo izkoristiti prav vsak kotiček okoli hiše, marsikdo pa je celo prvič začel razmišljati, da bi se preizkusil v vlogi vrt

9 ključev do brezskrbnega popoldanskega vrtnarjenja

Čeprav pridelava vrtnin zahteva kar nekaj dela, pa to vsekakor ne pomeni, da ne bi mogli vrtnariti tudi popoldne, po službi. To je vsekakor mogoče in nam je lahko tudi v velik užitek, seveda če l

Kreativna uporaba visokih gred

Visoke grede so zaradi svojih številnih prednosti res pravi hit v vrtnarjenju. Če na vašem vrtu še niso našle mesta, pa ste o njih zagotovo že vsaj razmišljali. Pri tem se pogosto porodi zadrž

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Češnjev izbor sort paradižnika

Jernej Mazej

Sorti volovsko srce in novosadski jabučar sta zagotovo najbolj pogosti sorti na naših vrtovih. Žal pa sta tudi zelo občutljivi za pojav krompirjeve plesni in ju je za uspešen rezultat najbolje gojiti v zaprtih prostorih. Seveda pa nista to edini sorti, ki ju lahko gojimo na slovenskih vrtovih. Obstaja še zelo bogat nabor drugih dobrih in odpornih sort, ki jih je mogoče gojiti tudi na prostem. Sam letno na prostem vzgojim več kot 300 različnih sort paradižnika, pri tem pa opazujem, katere od njih se obnesejo najbolje in imajo tudi izredno dober donos. V nadaljevanju bom predstavil, katere sorte uvrščam med letošnje favoritinje, ob tem pa vas vabim, da jih preizkusite tudi sami.

Nekaj besed o zgodovini paradižnika

Čeprav paradižnik botanično uvrščamo med jagodičevje, se uporablja predvsem kot zelenjadnica. Že leta 500 pred našim štetjem so ga gojili v južni Mehiki, najverjetneje pa tudi v drugih delih Srednje in Južne Amerike. V svojem jeziku nahuatl so ga Azteki poimenovali tomatl. Ljudstvo Pueblo je verjelo, da so bili tisti, ki so bili priča zaužitju paradižnikovih semen, blagoslovljeni z močjo vedeževanja. Velika, grudasta sorta paradižnika, ki je mutacija bolj gladkega in manjšega sadja, izvira iz regije Mezoamerike in je bila najverjetneje prednica sodobno gojenih paradižnikov. Po zdaj znanih podatkih naj bi prvi sadeži paradižnika v Evropo prišli leta 1528, prinesel pa naj bi ga osvajalec Herman Cortez de Pizzaro. Njegovo prvotno ime je bilo »pomma dei amori« – sadež ljubezni. Po pisnih virih je prva evropska sorta nastala leta 1553 v Padovi, imenovala pa se je poma amoris minora lutea. Že v 16. stoletju so paradižnik spoznali v vseh delih evropskega koloniziranega sveta, postal pa je tako priljubljen, da si danes zelenjavnih gredic brez njega sploh več ne predstavljamo.

Iščejo se sorte, odporne proti krompirjevi plesni

Podnebne spremembe narekujejo, da iščemo čim bolj odporne sorte paradižnika predvsem proti krompirjevi plesni (Phytophora inestans). Žal popolnoma odporna sorta še vedno ne obstaja, imamo le bolj ali pa manj dovzetne, zato velika večina pridelovalcev, v zadnjem času pogosto tudi ljubiteljski vrtnarji, gojimo paradižnik v rastlinjakih ali tunelih. Sam kot dolgoletni gojitelj paradižnika še vedno zagovarjam tezo, da za okusen paradižnik potrebujemo le sonce in zemljo. Prav zato izbiram sorte, ki to najbolje omogočajo.

Katere so sorte iz "češnjevega izbora" našega strokovnjaka preberite majski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.

Značke: sorte, paradižnik

Naslovna slika

Jernej Mazej