Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Češnjev izbor sort paradižnika

Jernej Mazej

Sorti volovsko srce in novosadski jabučar sta zagotovo najbolj pogosti sorti na naših vrtovih. Žal pa sta tudi zelo občutljivi za pojav krompirjeve plesni in ju je za uspešen rezultat najbolje gojiti v zaprtih prostorih. Seveda pa nista to edini sorti, ki ju lahko gojimo na slovenskih vrtovih. Obstaja še zelo bogat nabor drugih dobrih in odpornih sort, ki jih je mogoče gojiti tudi na prostem. Sam letno na prostem vzgojim več kot 300 različnih sort paradižnika, pri tem pa opazujem, katere od njih se obnesejo najbolje in imajo tudi izredno dober donos. V nadaljevanju bom predstavil, katere sorte uvrščam med letošnje favoritinje, ob tem pa vas vabim, da jih preizkusite tudi sami.

Nekaj besed o zgodovini paradižnika

Čeprav paradižnik botanično uvrščamo med jagodičevje, se uporablja predvsem kot zelenjadnica. Že leta 500 pred našim štetjem so ga gojili v južni Mehiki, najverjetneje pa tudi v drugih delih Srednje in Južne Amerike. V svojem jeziku nahuatl so ga Azteki poimenovali tomatl. Ljudstvo Pueblo je verjelo, da so bili tisti, ki so bili priča zaužitju paradižnikovih semen, blagoslovljeni z močjo vedeževanja. Velika, grudasta sorta paradižnika, ki je mutacija bolj gladkega in manjšega sadja, izvira iz regije Mezoamerike in je bila najverjetneje prednica sodobno gojenih paradižnikov. Po zdaj znanih podatkih naj bi prvi sadeži paradižnika v Evropo prišli leta 1528, prinesel pa naj bi ga osvajalec Herman Cortez de Pizzaro. Njegovo prvotno ime je bilo »pomma dei amori« – sadež ljubezni. Po pisnih virih je prva evropska sorta nastala leta 1553 v Padovi, imenovala pa se je poma amoris minora lutea. Že v 16. stoletju so paradižnik spoznali v vseh delih evropskega koloniziranega sveta, postal pa je tako priljubljen, da si danes zelenjavnih gredic brez njega sploh več ne predstavljamo.

Iščejo se sorte, odporne proti krompirjevi plesni

Podnebne spremembe narekujejo, da iščemo čim bolj odporne sorte paradižnika predvsem proti krompirjevi plesni (Phytophora inestans). Žal popolnoma odporna sorta še vedno ne obstaja, imamo le bolj ali pa manj dovzetne, zato velika večina pridelovalcev, v zadnjem času pogosto tudi ljubiteljski vrtnarji, gojimo paradižnik v rastlinjakih ali tunelih. Sam kot dolgoletni gojitelj paradižnika še vedno zagovarjam tezo, da za okusen paradižnik potrebujemo le sonce in zemljo. Prav zato izbiram sorte, ki to najbolje omogočajo.

Katere so sorte iz "češnjevega izbora" našega strokovnjaka preberite majski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.

Značke: sorte, paradižnik

Naslovna slika

Jernej Mazej