Revija Zeleni Raj

Ena takih je prav gotovo brokoli.

Mnogi ga zamenjujejo s cvetačo, ki je dolgo kraljevala na pultih trgovin in tržnic. Čeprav so brokoli (Brassica oleracea) gojili že v starem Rimu, pri nas ni bil splošno znan. Šele odkritje njegove zdravilne vrednosti in učinkovin, ki delujejo preventivno za človekovo zdravje, je pripomoglo, da je postal znan tudi pri nas. Prav je, da ga bolje spoznamo in si ga privoščimo tako na vrtu kot na krožniku.

Ime brokoli je italijanskega izvora in opisuje zgoščene cvetne popke (»rože«) obsežne vrste kapusnic. Večina teh popkov se razvije zgodaj spomladi, ko se vse prezimno odporne kapusnice pripravljajo k cvetenju. V stoletjih so z žlahtnjenjem izboljšali odpornost proti zimskemu mrazu, trdnost rože, njihovo barvo in obilnost, kar je vse vplivalo na razvoj številnih sort brokolija. Tako danes ponujajo brokoli v zeleni, rožnati, škrlatni in beli barvi. Izbiramo lahko tudi med oblikami rasti: zelo strnjeno, ki razvije le eno osrednje steblo, ali takšne sadike, ki poženejo stotine tankih stebelc.

Glavni razliki med tipi brokolija sta čas, ki ga potrebujejo za razvoj rože, in razmere za njen razvoj. Roža se normalno razvije po končani zimi. Z odbiranjem so vzgojili takšne sorte, ki jih imenujejo »poletni brokoli« in ne potrebujejo zimskega mraza, temveč razvijejo rože že poleti. Takšne poletne brokole je mogoče obirati že 75 dni po setvi, zimski brokoli pa potrebuje za razvoj rože vsaj 210 dni ali več, saj medtem minejo zimski meseci.

Kdor ima zelo rad brokoli in bi ga rad pridelal kar se da hitro, naj izbere italijansko sorto Broccoletto. To sorto sejemo precej na gosto; poženejo dolga stebla, na katerih se razvije le po ena roža. Na krožniku jo imamo lahko že 35 dni po sejanju!

Nasprotje takšnim »instantnim« brokolijem je trajni brokoli. Je v tesnem sorodstvu z divjim zeljem. Ta sorta se imenuje Nine Star Perennial in so jo odbrali zaradi njene odpornosti proti mrazu in lastnosti, da uspeva kot trajna zel. Posejemo jo spomladi in do zime se bo razrasla v veliko rastlino. Naslednjo pomlad bo pognala številne bele rože. Te moramo povsem porezati in tako preprečiti razvoj semena, saj bi to pomenilo konec razvoja rastline. S tem, da preprečujemo razvoj semena, zagotavljamo temu brokoliju značaj trajnice, vsaj do pet let ali celo dlje, odvisno od rastišča.

Gojenje brokolija
Brokoli torej pripada obsežni družini kapusnic. Podobno kot drugi sorodniki uspeva v rodovitni zemlji, ki zadržuje vlago, vsem pa je skupno tudi venenje v poletni vročini.

Broccoletto lahko sejemo celo že februarja (z ustrezno zaščito) in marca, rože pa režemo v maju in juniju. Zgodaj spomladi posejemo tudi poletne sorte brokolija, ki jih pobiramo julija in avgusta. Sorte, ki jih sejemo ob koncu aprila, obiramo do septembra.

Večina sort požene nova stebla, potem ko smo odrezali rožo na glavnem steblu. Tako lahko za dva meseca podaljšamo obdobje obiranja. V suhem in vročem vremenu ne smemo pozabiti na redno zalivanje, kar bo rastlinam omogočilo rast in razvoj stranskih stebel.

Zimske sorte brokolija navadno sejemo aprila. Kdor ima zelo rodovitno prst in zaščiteno lego vrta, lahko poskusi znova sejati avgusta. Pomembno je, da vzgojimo močne sadike, preden se začne zimski mraz. Zimske sorte bodo razvile rože od konca marca do maja.

S preizkušanjem različnih obdobij setve, od najzgodnejših do poznih, in s kombiniranjem treh tipov brokolija si bomo zagotovili svež brokoli čez vse leto. Glavno obdobje obiranja pa bo seveda spomladi.

Sejemo ga v brazde, centimeter globoko in v razmiku 30 centimetrov. Sejance razredčimo, še preden jih posadimo na stalen prostor. Lahko ga sejemo tudi v jamice, 20 centimetrov vsaksebi, po dva do tri semena. Pozneje pustimo rasti le največje sadike. Pri presajanju naj bo končna medsebojna razdajala 60 centimetrov.

Brokoli slabo raste v peščeni prsti in ne mara vetra, zato stebla osujemo, višje kot pri drugih kapusnicah. Zemljo zastiramo; tako preprečimo rast plevelov in obdržimo vlago v tleh. Ne dognojujemo ga z dušičnimi gnojili, ker bo podivjal.

Res vse leto?
V zgodbi o tem, da lahko obiramo brokoli vse leto, zija praznina. Četudi gojimo prezimno trdne sorte, ki razvijejo rožo že marca, in čeprav sejemo poletne sorte zelo pozno, torej julija, in jih obiramo v oktobru in novembru – na vrtu ne bo imeli svežega brokolija med decembrom in februarjem.

To luknjo lahko zapolnimo s tem, da gojimo tako zimske kot poletne sorte v steklenjaku ali plastenjaku, s čimer podaljšamo poletje oziroma spodbudimo zgodnejši spomladanski razvoj.

Kdor bi želel na vsak način zapolniti morebitno praznino, bo to zlahka storil s kalitvijo semen. Semena namočimo v vodi čez noč, osušimo in jim zagotavljamo vlago približno teden dni, pri tem pa jih dvakrat dnevno izpiramo. Čez teden dni bomo lahko jedli sveže brokolijeve kalčke. Če jih bomo gojili na svoji okenski polici, lahko po njih sežemo kadarkoli, ne glede na letni čas.

Uporaba v kuhinji
V primerjavi s cvetačo je brokoli mnogo lažje gojiti. Stranska stebla z rožami zagotavljajo podaljšano obdobje obiranja, kar je ugodno za ljubiteljskega vrtnarja. Okus brokolija je slajši in izrazitejši kot pri drugih kapusnicah, pa še skuhamo ga hitro.

Sodobne metode pripravljanja zelenjave, ko jo le poparimo ali dušimo v ponvi, so kot nalašč za brokoli. V italijanskih in francoskih kuharicah najdemo številne recepte, kako uporabiti to zelenjavo. Mlade stranske poganjke lahko jemo, drobno narezane, tudi v solati. Tudi glavna stebla so izvrstna zelenjava. Brokoli je odličen za juhe, prav tako pa v pečici lahko z njim kombiniramo sire, smetano, čebulo, korenje, paradižnike in česen ter pripravimo slastne, okusne jedi.

Hranilna vrednost
Tudi glede tega je brokoli prvovrstna zelenjava. Vsebuje prav toliko vitamina C kot druge kapusnice, veliko vitamina A, štirikrat toliko fosforja in šestkrat toliko železa. V njem najdemo še mangan, magnezij, kalij, žveplo, beta karoten, flavonoide in folne kisline. Vse te učinkovine ugodno vplivajo na zdravje in preprečujejo nastanek rakavih celic.