Revija Zeleni Raj

Naj za začetek najprej povzamem naše predhodne korake: v prvem prispevku, v marčevski izdaji, smo skušali odgovoriti na temeljno vprašanje: kako razviti idejo? Odgovorili smo si na vprašanje, kaj od trajnic sploh pričakujemo in kako dozoreva naša ideja o sajenju in umestitvi trajnic v določene dele vrta. V drugem prispevku, ki je bil objavljen v pretekli izdaji, pa smo se že lotili konkretnega primera razvijanja ideje od začetka do konca na primeru dolge in ozke senčne grede. Na konkretnem primeru iz prakse sem vas popeljala skozi postopek kontaktiranja med naročnikom in načrtovalcem, spremljali ste izbor primernih vrst in sort trajnic za konkretno kakovost prsti in čisto določeno senčno lego, pogledali smo si, kako smo določili primerno število sadik za čisto določeno površino, nato pa smo se dotaknili še sajenja in vzdrževanja ter nazadnje še dopolnitev grede v podaljšku. V tretjem koraku pa je čas, da si pogledamo, kako poteka zasajevanje trajnic, ko imamo zrisano zasaditveno skico.

A preden začnem, naj najprej odgovorim na vprašanje, ki ga vedno znova zastavljajo začetniki. Kdaj je pravi čas za sajenje trajnic? Moj odgovor je vedno enak: če imate na razpolago utrjene sadike trpežnih vrst in sort trajnic, morata biti za določitev primernega časa sajenja izpolnjena samo še dva pogoja – da imate za sajenje pripravljen prostor in zemljo ter da si lahko vzamete čas za to delo.

Naslednje vprašanje se navezuje na kakovost sadik in z njo povezanim časom ter načinom sajenja. Sadike, ki so lahko ob nakupu vse »cvetoče in kipeče«, čeprav cvetijo v zanje nenormalnem času (recimo sivke še pred prvim majem ali srčki, ko zunaj še zmrzuje), so bile očitno preforsirane v rastlinjakih. Za takšne seveda ne velja, da jih lahko sadimo na prosto ob nakupu, temveč jih bo še kar nekaj časa treba varovati pred zmrzaljo. Tudi mnoge druge trajnice bujnega videza v vseh letnih časih so takšne lahko le zaradi močnega gnojenja. Za take sadike pravimo, da imajo visoko zunanjo kakovost (videz torej). Ko pridejo na stalno mesto, pa rade umrejo ali vsaj nazadujejo. V najboljšem primeru v rasti dolgo stagnirajo, saj »pridejo iz nebes v pekel« – iz idealnih rastnih pogojev v normalne vrtne pogoje torej. Takšne sadike po nakupu potrebujejo posebej skrbno nego, če naj sploh preživijo.

Sadike z visoko notranjo kakovostjo pa so tiste, ki imajo dobro razvit koreninski sistem, njihova rast je primerna letnemu času in naravi posamezne vrste in sorte. Od njih pričakujemo tudi, da so deklariranih vrst in sort ter toliko utrjene, da bodo ob normalnem ravnanju zagotovo preživele in dobro napredovale. Zato sadike z visoko notranjo kakovost po videzu niso v vseh letnih časih enake in niso nujno – pravzaprav niso skoraj nikoli – bogatega videza. Zgodaj spomladi mnoge še niti ne kažejo življenja in pozno jeseni so mnogim že odmrli nadzemni deli. Jih pa zato lahko na prosto sadimo kadar koli, da le zemlja ni zmrznjena, ker takrat to fizično ne bi bilo mogoče. In če bi po sajenju tudi nastopil hud mraz, pa naj bo to pozno jeseni ali zgodaj spomladi, jim ta ne bo prišel do živega.

Priprava zemlje je bistvenega pomena

Ko začnemo razmišljati o sajenju trajnic, se moramo najprej posvetiti pripravi zemlje, v katero jih bomo sadili. Zapisala sem pripravi in ne nakupu. Še vedno namreč pogosto odgovarjam na vprašanje, katero (ali kakšno) zemljo kupiti za trajnice. V resnici imamo skoraj vedno na vrtu neko zemljo, iz katere je z določenimi delovnimi operacijami in določenimi dodatki mogoče narediti dobro vrtno prst. Le izjemoma je treba našo obstoječo zemljo zamenjati in včasih tudi zemljo na gradbišče na novo pripeljati.

Kako se torej lotimo zemlje? Če je že udelana,...

Celoten članek preberite v majski izdaji revije Rože & vrt, ki je izšla 15. aprila 2024.