Izšla je nova številka!

Igra barv v poletnem vrtu

Večina lastnikov vrtov pravi, da je njihov zeleni raj najlepši v pozni pomladi. In ja, res je, maja in junija zagotovo cveti najbolj množičen orkester rastlin, ob taki eksploziji barv pa je nedvom

10 idej za dnevno sobo na prostem

Tisti, ki so dovolj srečni, da imajo okrog hiše nekaj svoje zemlje, to navadno dobro izkoristijo. Spremenijo jo v zelenico, morda otroško igrišče in zelo pogosto tudi v zelenjavne gredice. V zadn

Ameriška borovnica

Čas je, da se z bolj ali manj visokih krošenj sadnega drevja spustim k tlom, k sadnim grmom. O jagodičju bo torej tekla beseda. Sem spadajo maline, robide in njihovi križanci, rdeči, beli in črn

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Vrtovi

Tujerodne invazivne rastline – jih je ustvaril bog ali hudič?

Matjaž Zupančič

Zakaj tako dramatičen naslov? Pri svojem terenskem delu se vsakodnevno srečujem s tujerodnimi invazivkami ali neofiti, ki imajo neverjetno sposobnost razmnoževanja, osvajanja prostora izključno zase, poskusom izkoreninjenja pa se nadvse uspešno upirajo. Njihova sposobnost preživetja je res neverjetna! Žal pa ugotavljam, da večina ljudi, lastnikov zemljišč, invazivk niti ne pozna, če pa že, pa njihovo škodljivost podcenjuje ali celo zanika. Zato je, po mojem mnenju, nujno, da se s to problematiko seznani širša javnost.

Nevarnost za okoliško naravo

Ta tema, seveda, krepko presega okvire vrtičkarstva, saj posledice invazivnih sestojev rušijo sestoje domorodnih rastlin širše v krajini in s tem tudi prehranske verige živali, ki so od njih odvisne. Invazivne rastline lahko spremenijo dinamiko gibanja površinskih in podtalnih voda, spremenijo kopičenje usedlin, vplivajo na spremembe vetrov, na kroženje hranilnih snovi in s tem na spremembe mikrobiotske dejavnosti v tleh, ekstremno povečajo ali zmanjšajo količine nekaterih mineralov ali soli v tleh in posledično tudi pH.

Ustvarjajo torej pogoje, ki domorodnim rastlinam ne ustrezajo in si s tem priborijo prevlado v združbi. To predvsem velja za invazije tujih drevesnih vrst ob rekah, npr. robinije ali »akacije«, ki povzroči pravo opustošenje obrečnega rastja, uniči travinje ob rekah, ki zato ni več uporabno za prehrano živali, zmanjša se število žuželk ob in v plitvi vodi, pa tudi ptic in rib, ki se z njimi hranijo. Nekatere drevesne vrste lahko občutno znižajo vodostaj v sušnih rečnih dolinah in uničijo pašnike, ki morajo biti dobro preskrbljeni s talno vodo.

Povečujejo možnost poplav

Obsežni sestoji invazivnih rastlin lahko spremenijo tokove rečic in potokov in njihov poplavni režim. Na bregovih izpodrinejo dobro prilagojeno domorodno rastlinstvo, primer nedotike Impatiens glandulifera in japonskega dresnika Reynoutria japonica, sin. Fallopia japonica. Domorodne obrežne trave se dobro upirajo vrtinčastim vodnim tokovom ob poplavah in brežine so varne pred erozijo, visoka stebla invazivk pa se podivjani vodi ne morejo upirati, zato jih ta izruje in nastanejo erozijske razjede, ki potem omogočajo erozijo v precej večjem obsegu in plazenje strmih neporaslih hribin ob vodah. Izruvano invazivno rastje pa povzroča še dodatne težave zaradi mašenja strug in kanalov.

Le avtohtona ohranjena biotska pestrost lahko obvladuje razdiralnost poplav, pa tudi vetra in požarov. Če rastlinje v hribovitih predelih ni sposobno zadržati vode, smo priča ponavljajočim se poplavam spomladi in jeseni, poleti pa lahko zavladajo suše. Ker voda prehitro odteče, je je enkrat preveč, drugič spet premalo. Da škode na škarpah, cestah, jarkih in odtočnih kanalih sploh ne omenjam. Vse to so t. i. inženirski učinki tujerodnih invazivnih rastlin.

Vpliv na kmetijstvo

Seveda pa nam veliko škodo invazivke povzročajo tudi v kmetijstvu. Podobno kot običajni pleveli dražijo pridelavo, pridelki so skromnejši in manj kakovostni, ogrožajo lahko zdravje domačih živali, pojavljajo se lahko nove bolezni in škodljivci, v skrajnih primerih pa postane zemljišče neprimerno za gojenje nekaterih kultur, npr. vrtnin. Kjer se invazivk lotijo s herbicidi, to seveda povzroči povečan vnos kemikalij v okolje. Tudi rabo pašnikov lahko onemogočijo invazivne rastline, kot so pajesen, navadna amorfa, ocetovec, metuljnik, japonski češmini, oljčice, kalinolistni pokalec … če omenim samo najbolj znane. Seveda, za nameček, ogrožajo tudi redke endemitne rastline v travniških pašnih združbah.

Vpliv na ljudi

Kaj pa mi, kakšni so vplivi neofitov na naše zdravje, pa na zdravje naših živali?

Pri ljudeh invazivke povzročajo dihalne alergije, recimo cvetni prah pelinolistne žvrklje ali ambrozije, ki je še posebno nevarna za astmatike, lahko povzročajo kontaktna vnetja kože, dermatitise, npr. veliki dežen. Dlačice nekaterih ob stiku povzročajo poškodbe oči, kože in dihal, npr. divja bučka Sicyos spp. Mletje žit z nehote primešanimi semeni strupenih neofitov, npr. kristavca, lahko povzroči zastrupitve z iz take moke pečenimi pekovskimi izdelki. Zamenjava z gojenimi rastlinami ali pomanjkljivo čiščenje pri pripravi jedi lahko vodi do zastrupitev s svežimi zelmi, primer so grinti Senecio spp. Če so ob šolah in vrtcih veliki sestoji invazivnih rastlinskih vrst, lahko ogrozijo zdravstveno stanje otrok zaradi alergij, zastrupitev z zaužitjem in fizičnih poškodb.

Prav podobne so nevarnosti za zdravje domačih živali. Zastrupitve se lahko končajo tudi s smrtjo. Nekatere živali, ki se sicer domačim strupenim rastlinam izognejo, strupenih tujk ne prepoznajo, zato jih popasejo brez zadržkov, kar je lahko usodno. Na paši si lahko fizično poškodujejo gobec ali okončine zaradi npr. trnave dresni Polygonum perfoliatum, bodiča Xanthium spp., ježičaste trave Cenchrus spp., glavincev in bodakov Centaurea spp.

Kaj pa preventiva?

Najpomembnejše je opazovanje rastlinstva in zanimanje za spoznavanje novih rastlinskih vrst, ki se pojavljajo na naših vrtovih, njivah in travnikih. Normalno je, da jih ne poznamo, a v pomoč nam je lahko mobilna aplikacija Invazivke, ki jo naložimo v svoj mobilnik iz trgovine Google Play. Najdbo z njeno pomočjo lahko prepoznamo, ovrednotimo in najdbo tudi sporočimo. Več na www.invazivke.si.

Kaj lahko vrtičkarji storimo, da preprečimo vdor tujerodnih invazivk na svoj vrt?

Veliko invazivk je v naravo ušlo z okrasnih vrtov. To je dejstvo! Tudi zloglasni japonski dresnik, ki je bil v 19. stoletju na svetovni vrtnarski razstavi, celo dve leti zaporedoma razglašen za trajnico leta. Kakih sto let res ni bil težaven, zdaj pa ... 

Celoten prispevek si lahko preberete v oktobrski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj 2021.

Značke: invazivka, zatiranje

za naslovno fotko

shutterstock