Vrtovi
Dehteči rožni vonji
Je lahko kaj bolj žalostnega kot povonjati vrtnico, ki ne diši? Ravno vrtnice spadajo med rastline, ki jih lastniki vrtov najpogosteje izbiramo ne le z očmi, ampak tudi z nosom, zato je kar težko verjeti, da vonj v preteklosti ni odigral ključne vloge pri njihovi hibridizaciji, ki je postavila v ospredje predvsem barvitost in oblikovno pestrost cvetov ter pogostost cvetenja. A sodobni žlahtnitelji tudi vonju znova posvečajo čedalje več pozornosti.
Pestrost rožnih vonjev je presenetljiva, saj so sestavljeni iz različnih odtenkov, ki tvorijo harmonično dišavno kombinacijo. Najpogosteje rastline vonj izločajo na spodnji strani venčnih listov, a pri nekaterih vrtnicah dehtijo tudi prašniki, spet pri drugih so bolj aromatični zeleni listi. Tudi intenzivnost vonja ni ves čas enaka; ko je deževno in hladno, je vonj manj izrazit, najmočnejši vonji pa se razvijejo v sončnih jutrih, preden eterična olja izparijo v suhem in toplem zraku. Vonj je odvisen od vrste tal, pa tudi od starosti cveta, katerega staranje so žlahtnitelji želeli upočasniti z zatesnitvijo venčnih listkov z voskom, a so s tem, žal, vzgojili vrsto nedišečih cvetličarskih sort vrtnic.
Dišeča raznovrstnost starih in novih sort
Če posplošimo, bi lahko rekli, da obstajata dva osnovna vonja vrtnic: vonj starih sort, ki so jih žlahtnitelji vzgojili pred letom 1867, in vonj modernih vrtnic, ki je nastal pozneje z različnimi načini žlahtnjenja. Stare zgodovinske vrtnice v nasprotju z novejšimi cvetijo navadno le enkrat in imajo intenziven, omamno dišeč sladkoben vonj z rahlim začimbnim priokusom, med njimi pa so še danes najpriljubljenejše damaščanke (Rosa × damascena). Vonj modernih vrtnic je po navadi manj izrazit, pri nekaterih rastlinah prevlada sadna aroma, pri drugih oster vonj po mošusu ali žlahtnem lesu, pri tretjih so v ospredju cvetni odtenki.
Vrtnice z značilnim rožnim vonjem
Za večino ljudi je najbolj značilen rožni vonj dehteča omamna cvetlična dišava stare damaščanske vrtnice, pri novejših predstavnicah pa ta vonj zaznamo pri hibridnih čajevkah, ki so pred stoletjem in pol nastale s križanjem vrtnic kitajskega izvora z evropskimi vrtnicami. V rožnem olju damaščanke, ki vsebuje več kot 400 kemičnih spojin, so najpomembnejše dišavne komponente rožni ketoni, kot sta damaskon in damascenon. Čeprav so te esence prisotne v rožnem olju le v sledovih, torej v najnižjem odstotku, so prav one odgovorne za jakost vonja.
Vrtnice s sladkobnim cvetličnim vonjem
Sladkobni cvetlični vonji, ki jih definirata predvsem sestavini nerol in linalol, ki narekujeta tudi sladkobni vonj po medu, so najbolj značilni za skrižane muškatke ...
Celoten članek preberite vjunijski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.
