Vrtovi
Na obisku pri zvončkih
Zvončki že od nekdaj veljajo za znanilce pomladi. Ne samo pri nas, kjer jih je v naravi najti skoraj povsod, ampak tudi v deželah, kjer drugačnih, razen posajenih, ne poznajo.
Seveda so zvončki dobili prostor tudi na slovenskih vrtovih, toda takšnega navdušenja, kot jim ga izkazujejo za mnoge največji vrtnarski mojstri Angleži, pri nas nikoli ni bilo. Jih je, zvončkov namreč, v naši deželi preprosto preveč.
Otočani pa se morajo za zvončke potruditi. Večinoma kisla prst, ki tako zelo godi rododendronom, zvončkom ni všeč. Bolj ljubijo apneno, peščeno prst in zato jih je veliko prav na Balkanu, zlasti v Turčiji. Tam so se pred desetletji, da bi se izognili ropanju tega naravnega bogastva, hitro odzvali in začeli zvončke gojiti na velikih plantažah, od koder jih prodajajo v dežele, kjer jih ni. Lovci na rastline so namreč zaradi velikega povpraševanja pred leti tam v naravi množično izkopavali te drobne čebulnice in jih nosili domov, pretežno v Veliko Britanijo, kjer so najprej postali rastline ponosa in prestiža na vrtovih izbrancev.
Kot odlični vrtnarji in žlahtnitelji so Angleži hitro vzgojili mnogo nenavadnih križancev in različic malega navadnega zvončka (Galanthus nivalis). Znani so vrtovi, kjer je mogoče občudovati celo vrsto nenavadnih cvetov, ki bi jih sicer zaradi majhnosti komaj opazili. Ker pa so posajeni v velikih, skrbno načrtovanih skupinah, njihovo cvetje pride zelo do izraza. Tako zdaj tudi v Veliki Britaniji zvončki oznanjajo pomlad in trume navdušencev obiskujejo vrtove ali posestva, kjer tla pobelijo njihovi kimajoči cvetovi.
Znanih je devetnajst vrst zvončkov, ki rastejo v naravi, od tega le ena sama vrsta raste tudi pri nas. Ker so iskalci rastlin v Anglijo prinesli vseh devetnajst vrst zvončkov, so se njihovi vrtnarji lahko posvetili križanju ter vzgojili osupljivo lepe in nenavadne križance. Najbolj nenavadni primerki v vrtnarijah in na razstavah dosegajo cene od 45 do 100 evrov za eno samo čebulico. Ker pri nas raste samo ena vrsta zvončka, lahko govorimo samo o različicah, ki so igra narave in jih najdemo med množico drugih zvončkov na naravnih rastiščih.
Zvončki se množijo sami z delitvijo čebulice v fibonacijevem razmerju, v vrtnarijah v tujini pa jih junija razmnožujejo vegetativno z delitvijo čebulic. Pri nas se z gojenjem zvončkov načrtno ukvarja samo dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta v Ljubljani. Knjižica, v kateri je objavil svoje delo, je v tujini postala prava mala uspešnica.
