Izšla je nova številka!

Kutine

Sveže dišeče, na krožniku slastne!

Okrasimo naš dom!

Prazniki nas združujejo; praznično vzdušje, polno vonjav medenjakov, igre različnih svetlob in blišča nas popelje v brezskrbni svet domišljije.

Vrt Irene Polanec

Kakšen je vrt priznane likovne umetnice, ki je z dušo predana vrtnarjenju?

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Sadje

Sajenje in oskrba jagodičja

Robert Mabič

Jagodičje je priljubljeno sadje za sajenje na vrtove, saj je sorazmerno nezahtevno za gojenje, je manjše rasti in redno rodi.

Ker je na trgovskih policah ponudba tovrstnega sadja slaba, je še dodaten razlog, da ga posadimo na domači vrt. Jagode namreč vsebujejo številne zdravju koristne sestavine, uživamo pa jih lahko sveže ali predelane. Dobra lastnost jagodičja je tudi zgodnje zorenje, ko drugega sadja še ni. Obiranje je preprosto, le pri trnatih vrstah moramo biti nekoliko pazljivejši. Z rezjo skrbimo, da so grmi kar najbolj produktivni, oblikujemo pa jih kot sadne grme in kordone.

Prostor sajenja

Pravilna izbira prostora je pomembna za dobro rast rastlin. Vendar bomo s pridelkom večine jagodičja zadovoljni tudi v nekoliko slabših rastnih razmerah. V senčnih legah jim bo zadostovalo že zgolj nekaj ur sonca na dan, v toplejših območjih pa jim moramo zagotoviti ustrezno vlažnost v tleh in zaščito pred celodnevno sončno pripeko.

Izbira tal, priprava na sajenje in gnojenje

Jagodičje bo dobro raslo v vsakršnih tleh, če le niso presuha ali premokra. Najboljša so humozna in odcedna tla, slabša pa izboljšamo z dodajanjem komposta ali uležanega hlevskega gnoja. S tem ne bo poskrbljeno le za oskrbo s hranili, ampak tudi za pestro talno življenje, ki je v neposredni povezavi z rodovitnostjo. Težka in zbita tla postanejo z rednim organskim gnojenjem bolj rahla, zračna in topla, izboljša pa se tudi vodni režim.

Priprava tal za borovnice

Borovnicam in brusnicam moramo rastišče ustrezno pripraviti zaradi njihovih zahtev po kisli prsti. Izkopljemo nekoliko večjo jamo (70 x 70 x 40 cm), dno obložimo s plastično folijo, ki jo večkrat prebodemo z vrtnimi vilami, da bo voda odtekala. Izkopano prst porabimo drugje, jamo pa zapolnimo s kislo gozdno ali že pripravljeno kupljeno kislo prstjo, v katero posadimo borovnice. Tem odstranimo slabotne in poškodovane poganjke, preostalih ne krajšamo.

Sajenje

Navadno sadimo rastline do višine, kot so rasle v drevesnici, za ribez pa velja, da ga posadimo nekoliko globlje. Za boljše razraščanje v širino obstoječe poganjke skrajšamo na brst ali dva nad tlemi. Iz tako porezanega grma bo čez leto pognalo mnoštvo novih poganjkov za oblikovanje ogrodja sadnega grma. Prvo leto rastline razbremenimo pridelka, saj lahko povzroči zaostanek v razvoju rastline, z leti pa se bo rodnost povečevala.

Rez jagodičja

Dobro oblikovan grm ribeza mora imeti dovolj vsakovrstnega lesa. Črni ribez vzgojimo tako, da izmed poganjkov, ki poženejo čez leto po rezanju ob sajenju, izberemo tri ali štiri najlepše razvite, preostale izrežemo. Naslednje leto zopet pustimo tri ali štiri enoletne poganjke (preostalo mlado rast izrežemo), tako da bodo v grmu trije ali štirje dvoletni in prav toliko enoletnih poganjkov. Tako obrezujemo še naprej, dokler se najstarejši poganjki ne izrodijo. Navadno je to po četrtem letu, ko jih moramo odstraniti in jih nadomesti naslednja skupina treh do štirih poganjkov. Pravilno oblikovan grm ima torej do deset poganjkov različnih starosti. Podobno ravnamo tudi pri vzgoji joste.

Pri vzgoji in vzdrževanju rdečega in črnega ribeza obstajajo nekatere pomembne razlike, ki jih moramo upoštevati. Pri rdečem ribezu začnemo pomlajevati stare ogrodne veje nekaj let po sajenju. Za ogrodje grma pustimo do šest poganjkov, in dokler jih ne mislimo pomladiti, izrezujemo vso novo rast. Po šestih letih star, izrojen les zamenjamo z mlajšim, lahko pa to naredimo tudi kakšno leto pozneje in postopoma. Pri rdečem ribezu vplivamo na kakovost jagod tudi s krajšanjem enoletnega lesa za nekaj brstov nazaj. Na tako obrezanem ribezu se bodo razvile lepše in debelejše jagode. Tudi kosmulje lahko vzgajamo podobno kot rdeči ribez, vendar jim na vrtu namenimo takšen prostor, kjer njihovi trni ne bodo moteči.

Borovnice imajo rodne brste na koncu poganjkov, zato teh ne krajšamo. Prva leta po sajenju samo izrezujemo slabotno rast, da se oblikuje ogrodje do osem krepkih, raščenih in zdravih vej. Pomlajevati začnemo po šestem letu tako, da postopoma izrezujemo stare veje in jih nadomeščamo z novimi.

Odstranjevanje plevela

Za redno odstranjevanje plevelnih rastlin moramo skrbeti vse leto. Lahko pa si prihranimo delo in tla okrog rastlin zaščitimo z zastirko iz lubja in slame, ki bo preprečevala njihovo rast in zadrževala vlago v tleh. 

Vedno je bolje posaditi več različnih sort jagodičja kakor eno samo, saj bo pridelek kakovostnejši, s kombiniranjem zgodnjih in poznih sort pa bomo v njem uživali dalj časa.

Dreamstime