Revija Zeleni Raj

Preplavilo nas je jesensko razpoloženje in na vroče poletne dni je ostal le še spomin. Pred nami so hladnejši in čedalje krajši dnevi, zato je treba z delom pohiteti, če le hočemo postoriti vse, kar želimo in (z)moremo. Za sadjarje je zdaj čas pobiranja pridelkov, čeprav smo se s sočnimi sadeži sladkali vse od češenj naprej. Jagodičevje, marelice, breskve in drugo zgodnje sadje je že zdavnaj obrano. Pridne gospodinje so nakuhale veliko sladke marmelade in kompotov, pekle pite, zavitke in razno pecivo. Nekaj se je pospravilo takoj, preostalo pa je dobilo prostor na policah v shrambi, zamrzovalni skrinji in drugje.

Jesensko sadje
Jablana je naša najpomembnejša sadna vrsta, večina najboljših sort pa dozoreva ravno jeseni. Nekoliko hladnejši dnevi in še vedno toplo sonce lepo barvajo plodove, zato so pravi okras vrta. Seveda smo morali že med letom poskrbeti za redčenje goste rasti, da so se sončni žarki sploh lahko prebili do razvijajočih se sadežev. Tudi vinska trta je vse bolj priljubljeno zbirališče najrazličnejših obiralcev, saj so grozdi polni sladkih jagod, ki teknejo kosom in drugim pticam. Posebno muškatne sorte moramo pred njihovo zagnanostjo zavarovati z raznimi pokrivali in na druge načine, če hočemo imeti kaj od pridelka. Hruške oberemo, ko so še trde, zmedile pa se nam bodo v nekaj dneh.

Čas obiranja je odvisen od sorte in od tega, kaj nameravamo storiti s pridelkom. Plodovi, ki ostanejo dalj časa na drevju, so polnejšega okusa, niso pa primerni za dolgotrajnejše shranjevanje. Oktobra bomo obirali carjeviče, mošanclje, krivopeclje in kosmače, sorto fuji pa celo konec meseca. Nekatere sorte, med katere spadata tudi hruški paskrasana in zimska dekanka, ki ju obiramo konec oktobra ali celo novembra, bodo šele v skladišču razvile pravi okus in aromo.

Pripomočki za obiranje
Pri obiranju je zelo pomembno, da si priskrbimo dobro lestev. Varnost je kljub vsemu na prvem mestu. Za sprotno obiranje pa je najpriročnejši obiralnik, s katerim bomo utrgali sadež, ko se nam bo zahotelo. Pri obiranju visokih dreves si bomo pomagali s košarami. Te lahko opremimo s kljukami, da jih lahko obesimo na bližnjo vejo. Tako bomo imeli prosti obe roki, kar je dobro predvsem zaradi varnosti, pa še hitrejši bomo pri delu. Tudi pri obiranju težko dosegljivih plodov si na lestvi ali samem drevesu lahko pomagamo z obiralnikom. Ko je poln, ga spraznimo v košaro in potem nadaljujemo, dokler niso obrani vsi sadeži.

Sortiranje pridelka
Po obiranju poškodovane in črvive plodove ločimo od zdravih ter jih porabimo v kuhinji za pripravo sadnih jedi in sokov. Zdrava jabolka shranimo, odvisno od sorte in njihovih skladiščnih lastnosti. Nagnita jabolka niso primerna za predelavo, saj se hife gliv raztezajo tudi v meso, ki ima še zdrav videz. 

Shranjevanje sadja
Pridelek shranimo v temen in hladen prostor, ločen od drugih živil in ozimnice. Vsekakor moramo shrambo pred tem dobro prezračiti in očistiti, zračiti pa jo moramo tudi pozneje. Če nimamo ustreznega prostora, si lahko pomagamo tudi tako, da zaboje s sadjem pokrijemo s plastičnimi vrečami. Zaradi dihanja sadja se sprošča ogljikov dioksid in zmanjšuje količina kisika, zato se intenzivnost dihanja upočasni in podaljša čas skladiščenja. V temni kleti lahko uporabimo prozorno folijo in v svetli temno. Zaradi povečane vsebnosti ogljikovega dioksida plodovi začnejo rjaveti, zato folijo na več mestih preluknjamo ali sadje pokrijemo tako, da pustimo majhno odprtino za  izhajanje plina.

Predelava sadja
Sadje lahko uživamo sveže, raznoliki okusi, arome, barve in oblike pa so lastnosti, ki so zelo uporabne tudi pri pripravi različnih jedi in shrankov. Sladke dobrote so znane vsem, lahko pa predelano sadje dodajamo tudi mesu in ribam.

V stari domači kuhinji so sadje pogosto pripravljali skupaj s fižolom kot samostojno jed, prikuho ali enolončnico, uporabljali pa so največ jabolka in hruške.

Recept
Fižol v zrnju namočimo in skuhamo v slani vodi. Posebej skuhamo hruške, ki jih narežemo na četrtine in rahlo sladkamo. Tem čez čas dodamo nekaj jabolk, razmerje med obema pa se ravna po okusu. Kuhano sadje nato zmešamo s fižolom, dodamo na kocke narezan in skuhan krompir, po vrhu pa zabelimo s slanino in praženo čebulo. Za posladek pa, kaj je boljšega od domačega »štrudla«, in kosilo je pripravljeno.

Naj bo čas obiranja pridelka bogat in poln novih izkušenj pri pripravi raznovrstnih jedi. Nedeljski jedilnik je lahko tudi malo drugačen kot običajno. Seveda moramo biti odprti za novosti in ves svet se nam bo zdel lepši.