Revija Zeleni Raj

Senco na vrtu imamo običajno za težavo, vendar zaradi nje lastniki vrtov ne bi smeli biti zaskrbljeni. Na okrasnem vrtu je senca dobrodošla, saj omogoča, da razširimo izbor rastlin še na vrsto takih, ki dobro uspevajo tudi v senci. Drugače pa je, če želimo na vrtu gojiti sadje. Nasveti se največkrat začnejo s stavkom: rastlini moramo zagotoviti sončno rastišče. Mar naj se odpovemo gojenju slastnih sadežev? Ne, ni nujno.

Večina sadja in jagodičja v resnici najbolje uspeva na soncu, vendar nas lahko tolaži misel, da tudi v senčnem predelu vrta lahko gojimo marsikatero vrsto sadnega grmičevja. Gojenju v globoki senci pa se vendarle odpovejmo, kajti vsak poskus se bo zagotovo končal z razočaranjem.

Najprej se posvetimo temu, kaj sploh povzroča senco in ali lahko to spremenimo. Če je rastišče v ozkem prehodu ali severno od hiše, potem skoraj ni pomoči. Zagotovo pa lahko vselej odstranimo tiste veje dreves in grmov, ki najbolj mečejo senco. Če moteče veje rastejo na sosedovih drevesih, smemo porezati tiste veje, ki segajo na našo posest, vendar je vseeno priporočljivo, če se prej o tem pogovorimo s sosedom. Prav tako ni vselej modro rezati ali sekati drevnine, ki raste na javnem zemljišču, recimo ob cesti.

Kadar meče senco vrtni zid, bomo precej pripomogli k osvetlitvi rastišča, če bomo zid prebelili, saj bo tako odseval precej več svetlobe.

Potem ko smo izvedli vse možne ukrepe za osvetlitev rastišča, znova preverimo, do kakšne mere je zasenčeno. Ali pada senca nanj le del dneva ali pa leži v senci ves dan? Na osnovi teh ugotovitev izberimo ustrezno vrsto sadja oziroma zelenjave, ki uspeva tudi na senčni legi.

Kaj lahko gojimo na senčnih predelih vrta?

Rabarbara (Rheum) sicer ni sadje, toda po vsebnosti rudnin in vitaminov za njim ne zaostaja. V senčnem kotu vrta bo zadovoljivo uspevala le, če ji bomo zagotovili dovolj velik prostor (je velika rastlina, ki z listi prekrije precej veliko površino) in rodovitno prst. Če ima dovolj prostora, se razvije v pravi okras vrta zaradi svoje oblike rasti, ki jo lahko nadgradijo še visoka stebla s svetlimi socvetji.

Tudi jagodičje, kot so rdeči in črni ribez ter kosmulje, rastejo v blagi senci. Zagotoviti jim moramo nevtralno ali lahno alkalno prst. Takšna zemlja prija tudi redki gostji na naših vrtovih – aroniji (Aronia melanocarpa). To je nizek grm, ki izvira iz Severne Amerike, njegovo listje pa jeseni zažari v močni rdeči barvi. Socvetja so podobna glogovim, iz njih se razvijejo grozdi jagod temno modre, skoraj črne barve. Ker so surove jagode zelo trpke, skoraj ni pričakovati drugačne uporabe kot za pripravo marmelade ali sirupa. Poglavitna odlika teh plodov je izredno velika vsebnost flavonoidov, biološko aktivnih spojin, ki zavirajo staranje celic in varujejo pred boleznimi ožilja.

Še bolje kot črni ribez (Ribes nigrum) prenašata senčno lego rdeči in beli ribez (Ribes rubrum). Ker se od črnega ribeza razlikujeta tudi po tem, da plodove tvorita na trajnih poganjkih, ju lahko oblikujemo tudi kot špalir ali ju pripnemo na zid. Pri nas je skoraj neznan dišeči črni ribez (Ribes odoratum), ki uspeva v Severni Ameriki. Plodovi so podobni jagodam črnega ribeza, le da so večji, cvetovi pa so rumenkasti in dišijo po klinčkih. Ta ribez sicer običajno gojijo kot okrasni grm, vendar so znane tudi sorte, ki obilno rodijo: R. o. 'Crandall'.

V senci bomo uspešno gojili tudi kosmulje (Ribes uva-crispa), eno izmed najbolj nezahtevnih vrst jagodičja. Oblikujemo jih lahko v grm, špalir ali celo kot krošnjo na debelcu. Znanih je vsaj sto sort tega jagodičja, med njimi so takšne z rdečimi ali rumenimi jagodami, potem prijazne sorte brez trnov, vse bolj pa so zanimive sorte, ki so zelo odporne proti različnim boleznim.

Čeprav nekatere sorte gojenih jagod (Fragaria x ananassa) prenesejo kanček sence, je za senčni del vrta bolje izbrati običajne gozdne jagode (F. vesca), ki se bodo v ustrezni prsti rade razraščale in bodo ponujale drobne sladke sadeže nepozabne arome. V tujih vrtnarijah ponujajo celo sorte gozdnih jagod, ki se ne razraščajo z živicami, temveč cvetijo in rodijo večji del leta: F. v. 'Semperflorens'.

Nikakršna novost ni ameriška borovnica (Vaccinium corymbosum), do dva metra visok grm, ki uspeva izključno v kislem, posebej zanj pripravljenem substratu. Tudi teh je veliko sort, od zgodnje- do poznorodnih, od veliko- do drobnoplodnih, sladkih in manj sladkih.

Nekaj posebnega je sorta višnje (Prunus cerasus), imenovana 'Morello'. Njena odlika je, da jo lahko gojimo celo na severnem zidu, pa bo kljub temu rodila plodove. Lahko jo oblikujemo kot palmeto ali pa kot samostoječe drevo ali grm. Je manjše rasti kot češnja, še manjšo pa lahko vzgojimo z izbiro ustrezne podlage.