Nepogrešljive
Pileja: Rastlina za finančno blagostanje
Bi lahko rekli, da tudi rastlinam priljubljenost gradijo spletna družbena omrežja? To vsekakor velja predvsem za sobne rastline, saj so nekatere tako fotogenične, da lahko zaslovijo skoraj čez noč. Med take zagotovo spada tudi pileja (Pilea peperomioides), nežna krasotica, ki nas je začarala s svojimi simpatičnimi listki v obliki cekinčkov. Poleg tega da je idealna kandidatka za poziranje na Instagramu, ima tudi mamljivo simboliko – na Kitajskem, od koder prihaja, velja za simbol sreče in bogastva, tako da marsikdo verjame, da lastnikom prinaša finančno blagostanje. Če je še nimate, jo morate torej čim prej dobiti.
Še nedavno je bilo pilejo le težko kupiti v specializiranih trgovinah; do nje se je bilo mogoče dokopati le, če ste imeli srečo, da ste poznali nekoga, ki jo je imel sam in vam je lahko poklonil njen potaknjenec. Ker je njena priljubljenost v zadnjih letih močno zrastla, je zdaj ponudbe sicer nekoliko več, a nanjo še vedno ne boste naleteli kar v vsaki vrtnariji. Razlog za to je, da je v Evropi razmeroma mlada rastlina, in šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo jo Evropejci začeli prepoznavati tudi kot sobno rastlino.
Pilea Peperomioides je namreč kompakten grmiček, ki izvira iz jugozahodnega dela Kitajske in jo uvrščamo v botanično družino koprivovk. V naravi zraste približno 30 cm visoko, najzanimivejši in zanjo značilni pa so okrogli listi, ki na tankih steblih ležijo vodoravno in tako rastlini dajejo prikupen videz pletenice oziroma nekakšne mreže. Ta vzorec je zelo izrazit in verjetno prav to pileji pričara karizmatičnost, s katero je osvojila toliko ljubiteljev sobnih rastlin.
Zanimiva zgodba o vzniku slave
Prvi Evropejec, ki se je zaljubil vanjo, je bil norveški misijonar Agnar Espegren, ki je z družino ob koncu druge svetovne vojne živel na Kitajskem. Ko je obiskal provinco Junan, je tam prvič videl pilejo in jo kupil na lokalni tržnici. Z njim je potovala po svetu in presenetljivo preživela, tudi ko se je misijonar leta 1946 vrnil na Norveško. Navdušen nad njeno trdoživostjo jo je začel razmnoževati s potaknjenci, te pa z željo, da bi prinašali srečo, deliti med svoje prijatelje. Tako se je pileja začela prenašati med ljubitelji rastlin in počasi pripotovala tudi do Anglije. Tam so jo pod svoje okrilje vzeli v Kraljevem hortikulturnem društvu, in čeprav je rastla v znamenitem vrtu Kew Garden, botaniki niso vedeli, od kod je v resnici prišla. Med raziskovanjem so ugotovili, da se je rastlina po Evropi širila le iz rok v roke, kar jih je tako navdušilo, da so o njej napisali prispevek v znameniti reviji Kew Magazin, takrat pa je bila prvič tudi uradno označena za sobno rastlino.
Njena pot se je še naprej nadaljevala povsem spontano, od doma do doma ljubiteljev rastlin, vse dokler se v preteklem desetletju njene fotografije niso začele pojavljati po družbenih omrežjih. Postajala je čedalje bolj priljubljena in dobila številne oboževalce tudi v Sloveniji. To nikakor ni presenetljivo, saj ni samo res prava lepotica, ampak tudi nadvse preprosta za vzgojo.
Vzgoja
Najbolje se bo počutila na soncu, a ne na neposredni sončni svetlobi, ker lahko ta ožge njene liste. Hvaležna vam bo, če jo postavite na okensko polico, ki gleda proti vzhodu, saj ima nadvse rada predvsem jutranje sonce. Pomembno je, da jo redno obračamo, zato da se bo enakomerno razrastla in se ne bo le na enem delu obračala proti svetlobi.
Namenimo ji ...
Celoten članek preberite vfebruarski izdaji REVIJE Rože& VRT!
