Izšla je nova številka!

Kako otroke zvabimo izpred ekranov na vrt?

Že odkar so elektronske naprave med nami, se starši pritožujemo, da so otroci preveč pred ekrani. Med pandemijo se je ta navada pri mnogih še okrepila, saj so bili prisiljeni čepeti za štirimi

V novo sezono z novimi preizkusi

Prihaja nova vrtnarska sezona in vsi že nestrpno čakamo, da na zelenjavnih gredicah začnejo rasti naše najljubše rastline. Kaj pa, če bi vseeno letos posadili tudi kaj novega. Miša Pušenjak va

3 kreativne oblike zelenjavnega vrta

Del vrta, ki ga namenimo za gojenje užitnih rastlin, tako imenovani zelenjavni vrt, ima pri večini hiš tradicionalno obliko. Del zemlje spremenimo v kvadratne gredice, med katerimi poteka ozka potk

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Nepogrešljive

Kdo so pametni lenuhi, ki imajo tako lepe vrtove?

K.K.

Jožica Golob Klančič je ena največjih strokovnjakinj za trajnice v Sloveniji in ponosni smo, da piše tudi za našo revijo. V članku smo se z njo pogovarjali o pametnih lenuhih z lepimi vrtovi.

Običajni ljubitelji vrtov velikokrat ne vedo prav dobro, katere rastline uvrščamo med trajnice. So to vse trajne rastline?


V strokovnem vrtnarskem besednjaku spadajo med trajnice vse tiste rastline, ki nimajo olesenelih delov, so torej zelnate, prezimijo na prostem (v krajevni klimi!) in živijo vsaj več kot tri leta. Veliko pa je seveda takih, ki živijo skoraj v nedogled.

Olesenele rastline, torej drevesa, grmovnice in olesenele plezalke, ne spadajo med trajnice, temveč drevnine. Kratko živeče zelnate rastline so lahko enoletnice, npr. cinije, ali dvoletnice, npr. mačehe.

Rastline, ki so v botaničnem smislu trajnice v tropih, v naši klimi zaradi mrzlih zim niso več trajnice. Marsikatero izmed njih sicer lahko gojimo kot enoletnico ali sobno rastlino. Značilen in vsem znan tak primer je uzambarska vijolica.

Kako pa pridemo do konkretne izvedbe nasadov trajnic?

Izvedbenim delom, tako pripravi tal, izboru sadilnega materiala kot tudi saditvi, moramo posvetiti veliko pozornosti, saj nam še tako dober načrt (ali dobra zamisel) ne bo dal pravih rezultatov, če ga pri izvedbi polomimo v kateremkoli segmentu. Hkrati pa je dobra izvedba tudi jamstvo, da bo vzdrževanja čim manj.

S saditvijo trajnic nikoli ne prehitevajmo zaključnih gradbenih del. Ko so ta končana, se najprej posvetimo pripravi zemlje. Šele potem gremo v nakup sadik in jih čim hitreje tudi posadimo. Nepravilno ali premalo pozorno vzdrževanje sadik trajnic od nakupa do sajenja namreč močno škoduje njihovemu nadaljnjemu uspevanju. Le zelo izjemoma nakupimo sadike trajnic, še preden vemo, kam in kako jih bomo posadili, in imamo zanje tudi pripravljeno zemljo.

Kako pa trajnice vzdržujemo?

Če smo se lotili zasajanja trajnic sami in brez potrebnih znanj, bomo morda delali velike napake tudi pri njihovem vzdrževanju, se ob tem učili in seveda posledice ter stroške za svoje napake pokrivali toliko časa, da pridobimo ustrezna znanja in izkušnje. Morda bomo na koncu celo zelo uspešni. Veliko lepih in bogatih slovenskih vrtov (pa tudi ne samo slovenskih) z mnogo trajnicami je namreč nastalo tako.

Kliknite tukaj in preberite članek v celoti >>

Značke: trajnice, pametni, lenuhi

caj1-dec20.jpg

Univerzitetna diplomirana inženirka hortikulture in krajinske arhitekture Jožica Golob Klančič prisega na trpežne tajnice in pravi, da si z njimi prav vsak lahko ustvari čudoviti vrt.

Mojca Rehar Klančič