Izšla je nova številka!

Pomladno prebujanje z redkvicami

Mlada, sočna zelenjava nam koristi, da dopolnimo zaloge hranilnih snovi, ki smo jih iztrošili pozimi.

Pomirjujoče žuborenje vode

Naj bo šumenje morja, tok reke, preskakovanje kamenja bližnjega potoka ali curek vode iz vodnega motiva na vrtu, nam je zvok pretakajoče se vode domač in nas pritegne.

Poznamo sladki krompir?

Sladki krompir (Ipomoea batatas) se na naših vrtovih pojavlja šele zadnjih nekaj let – z namenom, da bi vzgojili gomolje.

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Nepogrešljive

Čipke poznega poletja – lataste hortenzije

Niko Novak

Pozno poleti je cvetja na gredicah še v izobilju, deli preostalega vrta pa so videti kar malo pusti.

Večina grmovnic miruje, kot da so neskončno utrujene od opravljene pomladne službe. Ena redkih izjem je latasta hortenzija, ki se šele zdaj odpravlja na svoj cvetni bal. Njena oprava spominja na obilje in razkošje zlatih časov, ko za čipke in lišp velikih gospa ni bilo škoda denarja.

Ko latasta hortenzija cveti, se vprašamo, ali se ni morda zmotila v letnem času. Gizdava je kot bel španski bezeg sredi maja. Po obliki so si cvetni stožci pri obeh grmovnicah podobni, le da so pri latasti hortenziji najmanj dvakrat večji. Kar se vonja tiče, s španskim bezgom res ne more tekmovati – a brez vonja vseeno ni. Druži ju še ena podobnost, in sicer skromnost (nezahtevnost). Vrtnar ju posadi, potem pa rasteta in se košatita kar sama.

Cvetovi imajo obliko stožčastih metlic. To ni en sam cvet, ampak socvetje, v katerem je združenih stotine manjših cvetov. Po botaničnih shemah so obliko socvetja označili kot lat in zaradi njega je ta vrsta hortenzije dobila ime latasta hortenzija.

Vsi cvetovi v socvetju niso enaki. Del cvetov ima lepa bela krilca, drugi pa so manjši, manj ugledni in pusto rumenkasti. Večji cvetovi so namenjeni vzbujanju pozornosti žuželk, zato rastejo večinoma na zunanjem obodu socvetja; drobnejši cvetovi, ki rodijo seme, se skrivajo v notranjosti socvetne metlice. Drevesničarje je pri selekciji novih sort vodila želja po čim slikovitejših socvetjih, zato pri nekaterih sortah rodnih cvetov sploh ni več opaziti.

Kam in kako?

V nasprotju z drugimi hortenzijami je latasto mogoče posaditi na sončno rastišče. Nekaj sence v zgodnjih popoldanskih urah je dobrodošle zlasti tam, kjer so tla bolj sušna. Suša lahko ogrozi njeno rast predvsem prvi dve leti. Poleg zalivanja je pri mladih rastlinah zelo priporočljivo, da zastiramo koreninski prostor. Najboljša zastirka je listje. Ko sprhni, ga vkopljemo v zemljo (hortenzija ima rada humus), nato pa razprostremo novo plast listja.

Latasta hortenzija ima rada zmerno podnebje – bolje prenaša hlad kot sredozemsko vročino. Velja za zelo odporno proti mrazu, če ga ne lomimo z gnojenjem v septembru.

Gnojimo jo v času rasti in oblikovanja cvetnih popkov – najbolje junija. Po juliju je nikar ne gnojimo več, da se lahko poganjki v miru pripravijo na zimsko mirovanje. Gnojimo z uravnoteženim gnojilom NPK ali s kompostom. Za mlado oziroma majhno rastlino bomo uporabili pest umetnega gnojila, za košat trimetrski grm pa četrt litra ali še kaj več.

Pomembno je, da gnojila ne zvrnemo v kupček okoli stebel. Enakomerno ga raztrosimo po vsej površini, ki jo senči krošnja hortenzije. Pomembno je, da gnojilo potrosimo pod zunanjim robom krošnje, kjer je največ korenin, ki srkajo iz zemlje hranilne soli. Rastlina bo še bolj zadovoljna, če ji namesto »močnega krmila« privoščite nekaj veder komposta ali preperelega hlevskega gnoja.

Drevesce namesto grma

Vse druge hortenzije so brez izjeme grmi, z latasto pa je lahko drugače. V naravi sicer raste kot grm, jo je pa mogoče oblikovati v prikupno drevesce. Navadno tako oblikovano hortenzijo že kupimo, lahko pa se prevzgoje lotimo sami. Pri mladem grmičku odrežemo vsa stebelca razen najmočnejšega, ki ga nato vzgajamo v deblo. Ne glede na to, ali smo latasto hortenzijo kot drevesce že kupili ali pa smo si jo sami tako preoblikovali, je pomembno, da to obliko vzdržujemo. Spomladi moramo prežati na vsak nov poganjek iz koreninskega vratu in ga takoj odstraniti.

Obrezujemo jo lahko vse leto, razen poleti, ko se pripravlja na cvetenje. Rastlina razvije cvetne popke na mladih, istoletnih poganjkih. To pomeni, da bo cvetela tudi, če jo pozno jeseni porežemo do tal. Spomladi bo zanesljivo odgnala en do dva metra visoke poganjke, ki bodo veselo cveteli. Če pa je oblikovana kot drevesce, jo obrezujemo zgodaj spomladi tako, da krošnjo redčimo. Odstranjujemo vejice, ki se drgnejo in križajo, ter takšne, ki kvarijo obliko krošnje in se nam zdijo predolge. Da krošnja ne ostari, vsako leto odstranimo nekaj najstarejših vej.

Sortna pestrost

Grandiflora je najslavnejša in najpogosteje sajena sorta. Čvrste socvetne stožce sestavljajo sami beli cvetovi, ki s staranjem rdijo. Dolgi so približno 20 cm, na posebej bujnih poganjkih pa lahko tudi dvakrat toliko. Sorta je šibkejše rasti; za razkošni videz potrebuje redno gnojenje in spomladansko obrezovanje.

Že nekaj tednov prej zacveti Praecox. Njena socvetja so manjša in rahlejša kot pri sorti Grandiflora, grm pa je višje rasti.

Najpogostejša pozna sorta je Tardiva. Nima tako čvrstih socvetij kot Grandiflora, vendar so dolga in slikovita. Stebla ima debela, zato drži cvetne glave tudi v dežju lepo pokonci.

Unique je zanimiva sorta, ker ima bolj čokata socvetja. So še večja kot pri Grandiflori in s staranjem postajajo vijoličasto rožnata. Prav Unique, ki je ena najpogosteje sajenih latastih hortenzij, je sad žlahtniteljskega dela zakonskega para Roberta in Jelene de Belder. Njuna je tudi Burgundy Lace, ki ima izraziteje obarvane cvetove. Opozoriti velja, da na močnem soncu in v vročem vremenu rdečkasta barva hitro obledi.

Naša, žal že pokojna, rojakinja Jelena de Belder Kovačič, je bila velika ljubiteljica latastih hortenzij, o tem priča dejstvo, da je največ žlahtnih sort vzgojila prav ona na svojih posestvih v arboretumu Kalmthout in Hemelrijk. Vse do prezgodnje smrti je žlahtnila in odbirala posebnosti med latastimi hortenzijami.

Pri latasti hortenziji obstaja tudi odtenek, ki ga bodo veseli ljubitelji diskretnih barv. Sorta Zwijnenburg (za angleško govoreče imenovana tudi Limelight) cveti v očarljivi pastelno zeleni barvi. Socvetja so po obliki bolj kroglasta.

Čas za sajenje

Čas za sajenje lataste hortenzije je jeseni ali zgodaj spomladi, preden sadike odženejo. Ker so na prodaj v loncih, jih je mogoče saditi tudi poleti – pod pogojem seveda, da bomo nato zanje zgledno skrbeli, predvsem zalivali in jih v močni pripeki senčili.

Presajanje zelo dobro prenesejo tudi starejše rastline. Dela se lotimo pozno jeseni, ko listi odpadejo, tla pa še niso zamrznjena. O uspehu presajanja velikih grmov odloča zlasti to, kako skrbno jih bomo zalivali v naslednji rastni sezoni.

Spreten vrtnar si bo novo hortenzijo vzgojil z zelenimi potaknjenci, ki jih bo potaknil v začetku poletja. Mogoče jo je razmnožiti tudi z grebeničenjem.

Latasto hortenzijo navadno vključimo v robno grmovno zasaditev. Drevesaste primerke posadimo na čistino, tako da bodo opaznejše elegantno usločene veje, ki na konceh nosijo čipkaste cvetne metlice.

Z latasto hortenzijo bo vrt pridobil poletno atrakcijo, ki bo dopolnila skromno izbiro pozno poleti cvetočih grmovnic.

Dreamstime