Revija Zeleni Raj

Je mar res, da imajo mnogi vrt le za uživaško razvedrilo in jim vrtnarska opravila niso pri srcu? Ali drži, da bi mnogi radi imeli nekaj posebnega iz rastlinskega sveta, česar sosed še nima? Bo držalo, da si mnogi želijo (skoraj) brez dela in skrbi ustvariti kotiček cvetja in zelenja za protiutež asfaltu in betonu? Če je tako, potem je odločitev za maslenice prava izbira! Zanesljivo ni iz trte izvita trditev, da so to trajnice za lenobne vrtičkarje.

Rod maslenic (Hemerocallis) je daljni sorodnik lilijevk, vendar v tleh nima čebulic, temveč krepke in nekoliko odebeljene gomoljaste korenine. Enkrat posajena rastlina se hitro zasidra in lahko ostaja nepresajena na istem prostoru tudi več deset let! Dokaz za to so skupine enojnocvetnih rjasto oranžnih maslenic iz vrste H. fulva s sortnim imenom 'Europa', ki marsikje še vedno rastejo tam, kamor so jih zasadile že naše babice. Daleč v zgodovino sega tudi tej sorodna sorta 'Kwanso' s polnjenimi cvetovi.

Toda zgodovina žlahtniteljskih prizadevanj se nadaljuje v današnji in jutrišnji dan. Enako kot starejše so večinoma trpežne tudi novejše in najnovejše sorte. Za maslenice velja, da ljubijo sonce, a tudi polsenca na obrobju grmičevja ali pod drevesno krošnjo jim omogoča rast in cvetenje. Ne glede na to, da so v času rasti hvaležne za primerno merico vlage, preživijo vsako sušo. Tudi z gnojenjem ni težav. Zadoščata en ali dva manjša obroka kompleksnega rudninskega gnojila na leto.

Poleg preprostih in precej splošno znanih zahtev, ki omogočajo maslenicam uspešno rast v praktično vsaki vrtni prsti, je vredno razmisliti tudi o njihovih sosedih. Enako kot sta za nas pomembni družba, ki nas obdaja, in druščina, s katero se družimo, je tudi z rastlinskimi osebki. Prav za druženje z maslenicami na cvetličnih gredah imamo na voljo kar precej okrasnih rastlin. In kakšne so te rastline? Imeti morajo enake ali podobne zahteve za rast kot maslenice, na gredi morajo biti privlačne in skupaj z maslenicami tvoriti ubrano celoto, morajo se z njimi barvno in oblikovno dopolnjevati in skupni nasad nadgraditi.

Nekatere izmed takih rastlin je vsekakor vredno našteti.

Odlične so vse za mraz manj občutljive sorte afriških lilij ali agapantov (Agapanthus), ki jim na gredi lahko pridružimo tudi eno od sort sibirskih perunik. Baklaste lilije (Kniphofia) in zvončniki (Platycodon) niso nič zahtevnejši kot travnolistna tradeskancija (Tradescantia andersoniana) ali krvomočnice (Geranium). Kot nižja podrast se pod maslenicami dobro obnesejo zvončice. V senčnem predelu je to poscharskijeva zvončica (Campanula poscharskyana), kjer je dovolj sonca, pa so odlične homulice (Sedum). Za soseščino in pritlehno osnovo v polsenci so nenadomestljivi rdečelistni plazeči se skrečnik (Ajuga reptans 'Atropurpurea'), vrsta srčkov (Dicentra exima) in tudi pri nas v naravi rastoča lipica (Epimedium).

Ker so maslenice zelo trpežne in nezahtevne trajnice, ki na soncu uspevajo enako dobro kakor v rahli senci, jim družbe v soseščini ni težko izbrati. Na sončni legi bodo veselo prijateljevale z okrasnim rmanom (Achillea), volnatim čišljakom ali zajčjimi ušesi (Stachys byzantina), hostami (Hosta) in travami. Rasle bodo skoraj same od sebe, mi se moramo le potruditi in jih barvno uskladiti. Maslenice se dobro znajdejo tudi v rahlo senčnatem predelu vrta, kjer jim za družbo izberimo trave, šaše in katero od markantnejših, večjih rastlin, kot je ozkoklasa ligularija (Ligularia stenocephala) in trave.

Celo med čebulnicami se najdejo dobri sosedje maslenic. To so vse sorte narcis, sibirska in dvolistna modra čebulica (Scilla siberica, S. bifolia), tudi zvončasta modra čebulica (Hyacinthoides nonscripta), grozdki (Muscari) in njim podobno odporne vrste ter sorte. Vsem tulipanom in hijacintam se raje odrecimo. Med prezimno trdnimi čebulnicami se v družbi maslenic dobro počuti še belocvetna galtonija (Galtonia candicans), ki se odlično obnese tudi kot rastlina za rezano cvetje.

Za mnoge ljubitelje rastlin so maslenice najlepše v družbi presojnih latov trav, ki se skupaj s cvetovi maslenic pozibavajo v vetru. Ker trave skoraj ne poznajo škodljivcev in rastejo, pač glede na vrsto, tako na soncu kot v senci, z njimi nimamo veliko dela, končni učinek pa je zato toliko večji. Tudi kadar maslenice ne cvetijo, njihovi listi dopolnjujejo tanka, na videz krhka stebla trav in tako skupaj ustvarijo elegantno celoto.

Končno ne gre pozabiti, da je nadvse zanimiva že samostojna skupina maslenic, recimo v treh izbranih sortah, ki se razlikujejo po času cvetenja in po barvi cvetja. Vsekakor so maslenice enkratne tudi pred kuliso iglavcev.