Delo
Kompostiramo ves čas, tudi pozimi
O kompostu smo pisali že večkrat, a zdi se, da ga še vedno premalo pridelujemo. Nedvomno je to najkoristnejša prvina vsakega vrta, saj nam pomaga na več načinov. Lahko se mu zares posvetimo in ga gojimo po vseh pravilih, lahko pa tudi malce pozabimo nanj in nam predstavlja samo kup, kamor mečemo vse zelene odpadke. V vsakem primeru bo nastal vsestransko uporaben dodatek. Na kompost ne smemo pozabiti niti pozimi, saj se postopek razgradnje bioloških snovi tudi v mrazu ne ustavi, če mu le malo pomagamo.
Kompost z domačega vrta je koristen na več načinov. Nadomešča nam kupljena gnojila in tako varčujemo; zmanjšujemo tudi negativne učinke na okolje, saj ne potrebujemo niti prevoza gnojil niti njihove pridelave. Na vrtu nam domači kompost pomaga izboljšati strukturo prsti, povečati njeno zračnost in obogatiti biološko raznovrstnost. Kot zastirka pripomore k zadrževanju vlage na odcednih tleh, v težki, glineni prsti pa olajša odcednost.
Vse, kar raste in živi na vrtu, prej ali slej dočaka svoj konec. Pri večini rastlin med razvojem njihovi deli odpadajo ali propadejo, kar predstavlja eno glavnih sestavin vsakega kompostnega kupa ali kompostnika. Kuhinjski odpadki se prav tako lahko znajdejo na kupu. Vendar moramo upoštevati, da bo bogat kompost nastal le iz mešanice zelenih in rjavih sestavin, ki jih moramo dodajati v pravem razmerju.
Kaj vse so zelene sestavine?
Poleg prej navedenih rastlinskih delov in kuhinjskih odpadkov so lahko tudi ostanki cvetličnih šopkov (rastlin, ki ne izvirajo iz cvetličarn, ampak z domačega vrta ali s travnikov). Zeleni so tudi odkos domače trate (če je nismo pretirano tretirali s herbicidi!), enoletni pleveli (pred razvojem semen!), odpadlo sadje in vrtnine. Za te sestavine je značilna visoka vsebnost dušika.
In kaj spada med rjave sestavine?
Na prvem mestu so suhe veje, ostanki obrezovanja dreves in grmov ter žive meje, kar vse je priporočljivo zmleti v drobilniku. Dobrodošli so tudi suha slama, natrgan karton in papir, ki ni potiskan s tiskarskimi barvami ali črnilom. Ti odpadki bodo prispevali veliko ogljika.
Bakterije in mikroorganizmi, ki razgrajujejo te sestavine, so najučinkovitejši, kadar je zeleno in rjavo v ustreznem razmerju. To znaša približno: od 25 do 50 odstotkov je lahko zelenega, preostalih 75 do 50 odstotkov pa je rjavi delež.
Kako ravnamo z zelenimi in z rjavimi sestavinami?
V obdobju rasti trato pogosto kosimo, zato predstavljajo ostanki košnje velik delež sestavin komposta. Odkos moramo na kompost dodajati pomešan z rjavimi sestavinami, če želimo preprečiti, da bi iz ostankov trate nastala sluzasta, smrdljiva zmes. Če trenutno nimamo dovolj rjavih delov, odkos raje ...
Celoten prispevek preberite v zadnji izdaji revije Rože & vrt v letu 2023.
