Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Delo

Sedem vrst trajnic, ki ljubijo jesensko razmnoževanje

Jožica Golob-Klančič

Zlasti med vrtnarskimi začetniki je zelo veliko vprašanj, kdaj na vrtu sploh kaj početi. Kdaj saditi, kdaj sejati, celo kdaj pleti in zalivati. Sploh pa: kdaj v domačih razmerah množiti trajnice. Marsikomu je namreč v posebno veselje, če se lahko pohvali, da je neko posebej priljubljeno trajnico kupil ali dobil za darilo, potem pa jo je sam razmnožil in je ima morda dovolj, da jo lahko podari naprej ali z njo zasadi večji prostor v lastnem vrtu.

Če na novo zasajamo večjo gredico in smo hkrati začetniki ali na vrtu delamo večje spremembe ter ob tem želimo ustvariti barvno kompozicijo, ki bo lepa dlje časa in se morda skozi letne čase spreminjala, je seveda najbolje, da si poiščemo sadike v lončkih in morda tudi nasvet strokovnjaka in si celotno gredico zasadimo hkrati, ko so izpolnjeni trije pogoji:

1. Da imamo trpežne in utrjene sadike, vzgojene v lončkih, tako da imajo soliden koreninski sistem. Pri tem velikost in kondicija nadzemnih delov sploh ni pomembna, saj se skozi letne čase pri različnih trajnicah obnašajo različno.

2. Da imamo pripravljeno zemljo in prostor za saditev. To pomeni: globoko zrahljano in z organskimi gnojili dobro pognojeno vrtno prst brez trajnih plevelov v zemlji ter prostor, ki ga ne bomo več motili z morebitnimi gradbenimi deli ali drugače ovirali rast posajenega. Le kadar je zemlja zmrznjena, torej ne moremo saditi, sicer pa vse leto.

3. Da imamo čas in voljo opraviti saditev in morebiti potrebno nego v času po saditvi. Pomembno je namreč, da se na delo temeljito pripravimo, si vzamemo dovolj časa zanj in ob njem uživamo. Tik pred odhodom na poletni dopust torej ne bomo sadili, saj bo po sajenju treba poskrbeti za zalivanje, dokler se sadike ne vrastejo. Poleti to sicer zelo hitro naredijo, če imajo le dovolj vlage.

Če pa smo morda že stari vrtnarski mački in na svojem vrtu radi vedno znova oblikujemo posamezne »vrtne slike« ali kot začetniki želimo preprosto uživati ob doma razmnoženih trajnicah, se tega lahko lotimo na najpreprostejši način, z delitvijo torej. A to moramo narediti premišljeno, sicer bomo morda razočarani. Ob tem bomo seveda upoštevali najosnovnejše pravilo: jeseni delimo tiste trajnice, ki cvetijo spomladi ali poleti in spomladi delimo tiste, ki cvetijo poleti ali jeseni. In poleti delimo trajnice res le izjemoma ali pod posebnimi pogoji.

Kako se lotimo jesenske delitve trajnic

Najprej moramo vedeti, kam bomo nove sadike posadili, in imeti zanje pripravljeno zemljo, ker morajo biti po delitvi čim prej na novo zasajene. Koreninski sistem se namreč ne sme posušiti in v kaki garaži brez dnevne svetlobe tudi ne smejo čakati na sajenje več kot dan ali dva.

Poiščimo starejše skupine dobro razraslih kandidatov za množenje in jih pripravimo za izkop. Vsekakor pred delitvijo zmanjšamo transpiracijsko površino listja, če ni že samo odmrlo, da bo manj izhlapevanja vode in bo šok ob presajanju manjši.

Pomembno je, ...

Celoten članek preberite v novembrski izdaji revije Rože & vrt, ki je izšla 16. 10. 2023.

deljenje trajnic

Jožica Golob-Klančič