Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Delo

Prihranimo, kar pada z neba

Stane Sušnik

Lansko poletje je bilo še posebej poučno za ljubiteljske vrtnarje, saj so visoke temperature in pomanjkanje padavin na večjem delu Slovenije marsikoga prisilile k razmišljanju, kako se pripraviti na takšne podnebne razmere. Takšne skrajnosti bodo s časom lahko postale vsakdanjost. Čeprav nam v naši deželi vode na splošno ne primanjkuje, je raba vode na vrtu specifika, saj želimo imeti vodo na točno določenem mestu in ob točno določenem času. Zato smo znova premislili, kako našim rastlinam zagotoviti čim bolj redno oskrbo z vodo.

Vsi plusi deževnice

Znano je, da je deževnica idealna za zalivanje. Vsebuje namreč manj apnenca in je zato manj trda kot v večini pitna voda. Poleg tega ima shranjena deževnica pravo temperaturo, torej je manj mrzla kot voda iz omrežja. Mlačna deževnica prija rastlinskim koreninam, saj je mrzla voda zanje šok.

Odsotnost apnenca v deževnici je pozitivna lastnost tudi zato, ker večina zelenjadnic raste v prsti, ki ima rahlo kislo reakcijo. Prav tako ni malo okrasnih rastlin, predvsem grmovnic, kot so vsi sleči in druge resovke, katerim voda z visokim pH škoduje. Deževnico označujemo kot mehko vodo, ki v nasprotju s trdo, kakršna pri nas teče iz pipe, ne maši napeljave z nalaganjem oblog iz apnenca. Voda iz omrežja je v Sloveniji tudi klorirana, zato jo mnogi označujejo za mrtvo in dodajajo, da zalivamo z mrtvo vodo.

Seveda nimamo vsi možnosti, vsaj ne preproste, da bi si zagotovili dovolj deževnice za zalivanje vrta. Gotovo je tudi preprosteje cev za zalivanje priključiti na vodovodno pipo, jo odpreti in se sprehajati s pištolo na koncu cevi v roki. A kot smo zapisali zgoraj, ima ta način več slabosti kot prednosti.

Kako zbirati deževnico?

Kjer je mogoče, si uredimo zbiranje deževnice. Morda bomo za začetek postavili hranilnik vode ob lopo na vrtu, v kateri hranimo orodje; ob garažo ali kateri drugi pomožni objekt. Zbiranje deževnice s hišne strehe sicer zagotavlja velike količine padavin, vendar se moramo prej vprašati, ali imamo dovolj velik hranilnik vode zanje.

Nič ni lažjega kot podstaviti prazen sod pod žleb ob lopi, vendar...

Celoten članek preberite v junijski izdaji revije Rože&vrt, ki je izšla 15. 5. 2023

-

shutterstock