Delo
Zdaj izberimo cvetoče pomladanske čebulnice
Če hočemo cvetje občudovati tudi v zgodnjih pomladnih dneh, moramo pomladanske čebulnice posaditi že v drugi polovici septembra.
To vedo tudi trgovci, zato svoje police v teh dneh napolnijo z vrečkami, opremljenimi s čudovitimi barvnimi fotografijami pisanih cvetov.
Čebulnice z drobnimi cvetovi, kot so jarice, pasji zobi, hrušice, zvončki, žafrani, sibirske morske čebulice, podlesne vetrnice in puškinije, so nezahtevne, ne potrebujejo izkopavanja in se same razraščajo. Le če se preveč razmnožijo, jih občasno razsadimo. Tudi z narcisami ravnamo podobno. Izkopljemo ali na novo jih sadimo samo takrat, ko jih želimo na vrtu presaditi na drug prostor ali ko se odločimo za nove sorte, ki bi popestrile vrt.
Podobno je z nekaterimi vrstami tulipanov, med katerimi so najmanj zahtevni tako imenovani botanični tulipani. Drugače je z velikocvetnimi, novejšimi hibridi tulipanov, ki so zelo občutljivi in na vrtu le redko preživijo več kot dve ali tri pomladi. Tako imamo vsaj razlog, da gremo kupit nove sorte.
Ker večina čebulnic izvira iz Sredozemlja in z Bližnjega vzhoda, zahtevajo za rast podobne, torej skromne razmere. Potrebujejo le dobro odcedno, rahlo peščeno prst, ki ji primešamo preperel hlevski gnoj ali kompost. Vse ljubijo sonce, zato jih ne sadimo na senčno stran hiše ali ute. Tudi če je septembra grmovje ali drevje še olistano, bo spomladi golo, zato čebulnice lahko posadimo tudi pod zunanje veje. Za globino sajenja velja pravilo: dvakratna višina čebulice, ki jo sadimo. Edina skrb, ki jo imamo do pomladi s čebulicami, pa so voluharji. Toda to je že druga zgodba.
