Delo
Okrasne grede v maju
Končno smo dočakali ledene može z gospodično Zofijo, kar pomeni, da smo končno le pomahali zimi v slovo in pospravili vse, kar nas bi lahko spominjalo nanjo. Vrtnarjenje z veliko začetnico se lahko začne.
Rastline kratkega veka
Na začetku meseca smo posejali enoletnice, občutljive za mraz, kot so kapucinke, kalifornijski mak in drugi enoletni maki, črnika, ognjič, enoletni ostrožnik, pajkovke, sončnice, lepi slak in še vrsta drugih. Ker bodo vzklile šele po ledenih možeh, ni nevarnosti, da bi mlade rastlinice uničil nočni hlad. Maja na grede ali v cvetlične lončke in korita presajamo tudi sadike dvoletnic, ki smo jih posejali zgodaj spomladi. Zajčki, cinije, poletne astre in druge dvoletnice komaj čakajo, da na vrtu dobijo stalni prostor, kjer se bodo lahko lepo razrasle in nas do jeseni razveseljevale s cvetovi. Z njimi lahko oblikujemo samostojne zasaditve, jih pomešamo med zelenjavo na zelenjavnem vrtu, zapolnimo prostore med trajnicami ali popestrimo balkonske zasaditve. Prostor jim naredimo tudi tako, da odstranimo spomladi cvetoče dvoletnice, na primer spominčice, vrtne marjetice in mačehe, saj je zaradi močnejšega sonca in toplejšega ozračja njihov čas minil.
Spomladanskim čebulnicam
porežemo cvetna stebla. Liste pustimo, saj so za rastline organ življenjskega pomena. Z njihovo pomočjo rastline v čebulici ali gomolju naberejo zalogo hranil za prihodnjo pomlad, zaradi česar lahko zacvetijo že zelo zgodaj. Če jim liste porežemo, bodo hranila črpale iz zaradi letošnjega cvetenja že tako ali tako osiromašenih zalog, zato bodo, če čebulica ne bo propadla, naslednje leto cvetele šibko ali sploh ne. Liste odstranimo šele, ko so porumeneli. Če nas takšni listi motijo, lahko rastline obsadimo z enoletnicami, ki se bodo v kratkem času razrasle in zakrile rumeneče liste. Prav tako se bo rastlina izčrpala, če bomo pustili, da semeni, torej ne bomo odstranili cvetnega stebla s semenskimi glavicami. Razen pri nekaterih vrstah botaničnih tulipanov in pri drobnih, tako imenovanih divjih čebulnicah zbiranje semen ni niti smiselno niti ekonomično.
Poleti cvetoče čebulnice in gomoljnice,
kane, dalije, gladiole in mombrecije, že na začetku meseca lahko posadimo na prosto. Ker so mladi sočni brsti dalij zelo občutljivi za mraz, jih moramo, če vzklijejo prezgodaj, ob padcu temperature zraka pod 10 stopinj Celzija zavarovati. To lahko storimo s pokrivali iz kartona ali z na pol prerezanimi plastenkami, ki pa jih moramo naslednji dan, ko se ozračje ogreje, obvezno odstraniti. Nakaljenih gomoljev in čebulic do sredine meseca še ne presajamo na prosto, temveč to storimo šele, ko se od nas poslovijo ledenjaki. Visoke rastline sadimo na grede v ozadje zasaditev ali ob ograjo in živo mejo, vendar moramo med njima in rastlinami pustiti toliko prostora, da se lahko neovirano gibamo, bodisi ko obrezujemo mejo ali oskrbujemo rastline. Ob naštetem ne pozabimo, da so tudi lilije lepe poleti cvetoče čebulnice, ki ne bi smele manjkati na nobenem vrtu, in ker je zdaj čas njihovega sajenja, jih torej posadimo!
Okrasne grede s trajnicami
Čeprav trajnice maja prekipevajo od rasti, jih še lahko delimo in presajamo, vendar potem potrebujejo veliko pozornosti in nege. Manj občutljive za presajanje v tem času so jeseni cvetoče trajnice, ki imajo še dovolj časa, da si do takrat opomorejo in se dobro vrastejo. Po presajanju moramo rastline obvezno zaliti. V sušnem vremenu zahtevajo več pozornosti in zalivanja kakor rastline, ki na istem prostoru rastejo že dalj časa.
Da se izognemo pretegnjeni rasti rastlin, moramo že zelo zgodaj pincirati vršičke poganjkov nekaterih trajnic: jesenskih aster, fuksij, nekaterih homulic, mačje mete in tudi dalij. S tem bomo dosegli, da bo njihova rast strnjena in čvrsta.
Zdaj je skrajni čas, da, če še nismo, prst okoli njih, še preden se dokončno razrastejo in prekrijejo tla, pognojimo s kompostom ali počasi delujočim, kombiniranim gnojilom v zrnih. Redno odstranjujemo plevele in po potrebi zalivamo. Po močnih nalivih prst okoli rastlin površinsko zrahljamo in pazimo, da ne poškodujemo korenin. Potonikam po cvetenju odrežemo cvetna stebla do prvega večjega lista.
Opore za rastline
Ker je opore za rastline lažje namestiti, dokler rastline še niso popolnoma razraščene (takrat nehote polomimo nežne poganjke, pa tudi poganjke težje umestimo v oporo), je skrajni čas, da jih pripravimo in namestimo. Najpreprostejše so opore, ki jih naredimo iz gosto razraslih vej grmičevja. Sprva so sicer videti grozno, toda v prepletu stebel in zelenja pozneje postanejo nevidne. Ne gre pozabiti tudi na dejstvo, da so praktično zastonj. Opore lahko naredimo tudi iz prepletenih vej leske ali vrbe ali pa odpremo denarnico in kupimo opore, narejene iz kovine, plastike ali bambusa.
