Revija Zeleni Raj

Predavanja, ki jih imam na temo ekološkega vrtnarjenja, vedno zaključimo z razpravo in vprašanji. Večina se jih, ne glede na to, o čem je tekla beseda na predavanju, dotika težav s polži. Ker ti zares povzročajo škodo na mnogih vrtovih, vrtičkarjem pa sive lase, bom ponudila nekaj lastnih izkušenj, kako se jih ubraniti na ekološki način.

Polži se zadržujejo v vlažnih kotičkih vrta, denimo v visoki travi, zapleveljenih gredah, gostem grmovju, živih mejah, tudi pod listjem in kamni jih bomo našli. Zato redno kosim sosednji travnik, na gredah pa nimam plevela, saj jih zastiram s slamo, senom in listjem. Da, organska zastirka res prepreči rast plevela, hkrati pa ohranja prst rahlo, polno koristnih organizmov, ki skrbijo za nastanek humusa, tudi vlaga se dalj časa zadržuje v tako zaščitenih tleh in posledično je zalivanja veliko manj. Res pa je tudi, da je organska zastirka idealno zatočišče za polže.
Kaj torej storiti? Na gredah imeti zastirko in se bojevati z morebitnimi polži ali imeti grede odkrite? Zato pa vso sezono pleti, rahljati tla, ko se naredi skorjica, pogosto zalivati, redno dognojevati, v jeseni pa prekopavati (štihati), saj so nezaščitena tla zaradi zunanjih dejavnikov zbita.

Na svojem vrtu sem se odločila za zastirko. Vzela sem v zakup, da bom morda kakšno minuto več svojega časa na vrtu posvetila pobiranju teh malih sluzavcev, obenem pa se lotila vseh možnih ekoloških prijemov, ki na kakršenkoli način preprečijo polžem, da bi pojedli vso mojo zelenjavo. Če pa je tu in tam objeden kakšen list solate, v naši družini še ne bomo lačni. Vse to je narava, mar ne?

Celoten članek preberite v novi številki revije Zeleni raj (letnik II/št. 5), ki je izšla 16. maja 2016.