Revija Zeleni Raj

Ker je zunaj še mrzlo in je zemlja lahko še zmrznjena, prve setve opravimo v zaščitenem prostoru.

Med prve rastline, ki jih posejemo najprej, spadajo nekatera zelišča, kot so timijan, bazilika, drobnjak, pa tudi zeleno in peteršilj lahko uvrstimo v to skupino. Vedeti moramo, da je sredina februarja skoraj zadnji rok za setev zelene, drobnjaka in timijana. Tudi med zelenjadnicami so nekatere zgodnje, predvsem jajčevci, ki imajo zelo dolg mladostni razvoj, zato jih sejemo že konec januarja ali na začetku februarja. Tudi papriko sejemo bolj zgodaj, da vzgojimo močne in velike sadike.

Nekatere zelenjadnice sicer rastejo hitreje, a so dokaj odporne proti nižjim temperaturam, zato jih na prosto lahko posadimo že zelo zgodaj. Tudi te posejemo že na začetku februarja. Mednje sodijo kapusnice, predvsem zgodnje sorte zelja, cvetača, brokoli in kolerabica. Veliko lažje in lepše rastejo zgodaj spomladi, ko še ni vroče, zato je tudi pridelek večji. Ljubitelji pora bodo posejali tudi to zelenjadnico. Vsi, ki prisegamo na mlado čebulo, pa moramo zelo zgodaj posejati sorto Pompei. Tudi dve avtohtoni slovenski sorti čebule Tera in Belokranjka lahko imamo na vrtu samo, če uporabimo seme, saj čebulčkov ni mogoče dobiti. Čebulo lahko sejemo tudi neposredno na stalni prostor v marcu, a je pridelek večji, če posejemo februarja seme v zaščiten prostor.

In, končno, ne pozabimo na cvetlice, saj moramo tudi nekatere rožice posejati zelo zgodaj, če želimo, da bodo hitro zacvetele.

Kot vidite, imamo zagnani vrtnarji, če želimo vse posejati in to potem tudi vzdrževati, lahko že februarja veliko dela.

Kako sejemo?

V zadnjih letih so se tudi v naših trgovinah že pojavile setvene plošče, sestavljene iz mnogih različno velikih lončkov, imenovane multiplošče. Te so odlične predvsem zato, ker lahko vanje sejemo in v njih vzgojimo tudi sadike tistih rastlin, ki jih včasih nismo mogli presajati. Tako lahko sedaj presajamo grah, fižol, sladko koruzo, bučke, lubenice, melone in kumare.

Plošče so različno velike zato, ker potrebujejo različne rastline različno velik prostor za rast. Pomembno je, da korenine rastlin lonček prerastejo in jih potegnemo iz njega z gosto prepleteno koreninsko grudo. To nam omogoča presajanje mnogih rastlin, ki jih prej nismo mogli.

Pred setvijo moramo vedeti še naslednje: seme mnogih zelišč, med njimi je tudi bazilika, kali samo na svetlem. Tudi timijan, zelena in peteršilj ne kalijo dobro, če je seme povsem v temi. Zato te rastline sejemo tako, da lončke, multiplošče ali druge posode napolnimo s substratom. Tega rahlo pretlačimo in po potrebi navlažimo. Če je treba, še dodamo substrat, nato pa nanj položimo seme. Tega s prstom pritisnemo v substrat tako, da ga ta ne prekrije. Nato posejane setvene plošče postavimo na toplo. Semen ne prekrivamo z mešanico. Pri taki setvi moramo biti še pazljivejši, da se ne izsuši. Vsak dan dvakrat ali večkrat pršimo, nikakor pa ne zalivamo!

Pikiranje – da ali ne?

Pikiranje je koristno za vse rastline, ki jih lahko presajamo. Vendar v zadnjih letih pikiramo samo še paradižnike, paprike, jajčevce in zeleno. Paradižnike, paprike in jajčevce pikiramo globlje, kot so rastlinice rasle dotlej, tako da vzgojimo globlji in bolj razvejan koreninski sistem. Zelene pa nikakor ne smemo saditi ali kasneje presajati globlje, sicer ne bo oblikovala gomolja.

Pri tistih rastlinah, kjer želimo imeti košat grmiček, to so začimbnice in cvetlice, sejemo v lonček več semen za eno sadiko. Pri rastlinah, kjer je pomembno, da ostane samo ena odrasla rastlina (korenčnice, solatnice, kapusnice), pa posejemo po dve semeni, da ne bo praznih prostorov, če kakšno seme ne bo vzkalilo. Pozneje manj razvito rastlinico odščipnemo. Pri čebuli lahko pustimo dve rastlinici, saj si bosta razdelili setveni prostor.

Nega sadik

Zelo pomembno je, da vzgojimo čvrste in odporne sadike. To pomeni, da jih ne razvajamo s previsoko temperaturo. Ta je potrebna samo za kaljenje. V tem času je pomembno tudi, da temperature ne nihajo preveč. To se rado dogaja v manjših rastlinjakih ali na oknih, skozi katera sije sonce. Zato setev do vznika postavimo v prostor, kjer ni pomembna svetloba, temveč to, da zrak ni presuh in da je ponoči in podnevi enako toplo. Ko sejanci vzkalijo, jih takoj prestavimo na svetlo okensko polico ali v rastlinjak.

Pikiramo takoj, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj in se pokaže prvi pravi list. Že nekaj dni po presajanju znižamo temperaturo na največ 18 stopinj Celzija, kasneje na še nižjo. Kapusnice, čebulo, por in solatnice v sončnih dnevih prestavljamo na prosto ali pa jih imamo pri odprtih oknih in rastlinjakih. Zalivamo zelo zmerno, saj je vlaga največji sovražnik mladih rastlin. Namesto zalivalk uporabimo pršilko. Če sadik nimamo veliko, jih ne gnojimo, temveč rastline raje presajamo v nove posode in svež substrat. Bolj priporočljivo je gnojiti s pripravki iz alg kakor s pravimi gnojili, da ne porušimo ravnotežja hranil v substratu.

Verjetno se ne boste odločili za vzgojo vseh rastlin, ki smo jih navedli. A ni večjega veselja, kakor če si sami vzgojimo vsaj nekaj sadik. Posebej zanimivo je to za otroke, zato jih vključite v delo. Tako bodo spoznali, koliko dela je potrebnega, preden pride paradižnik v skledo, in tudi njihov čas bo koristno porabljen. Mogoče pa bo pozneje imela tudi solata boljši okus, če bodo sodelovali pri njeni vzgoji?