Izšla je nova številka!

Naše mačke pozimi

Tudi tistim mačkam, ki so poleti in v toplem delu jeseni imele prost dostop do vrta, pozimi prijajo najtoplejši kotički v stanovanju.

Ohrovt za umirjenost in zbranost

Ohrovt je zimska zelenjava iz vrst kapusnic, ki je povsem po krivici v senci zelja.

Modne smernice letošnjega prazničnega krašenja

Čarobnost praznikov nam pričarajo čudovite praznične dekoracije.

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Balkoni

Pelargonije, ki so obnorile svet

Mojca Sušnik Klemenčič

S čim boste letos zasadili balkonska korita in cvetlične posode?

Se boste opravili po nakupih, iz kleti prenesli stare rastline in ostali pri ustaljenih zasaditvah ali se boste odločili poiskati nekaj novega, svežega?

Naj bomo še tako izbirali med najrazličnejšimi poleti cvetočimi lepoticami, bo v končnem izboru zagotovo tudi nekaj dobrih, starih, vsem poznanih in dodobra preizkušenih pelargonij. Kajti pelargonije so zakon in težko bi se jim povsem odrekli, saj so lepe, ne glede na to, ali jih posadimo posamič ali v skupini ali pa jim v zasaditvah dodamo druge balkonske rastline.

Še nedavno je veljalo, da morajo biti cvetovi pelargonij kar se da veliki in čim bolj kričečih barv, zdaj pa se ljubitelji teh rastlin po načelu nazaj k naravi vedno bolj navdušujejo nad drobnocvetnimi naravnimi vrstami ali njihovimi križanci. Tako se zadnja leta na sejmih razstavni prostori priznanih vrtnarij dušijo pod težo nenavadnih pelargonij, ki navdušujejo tudi največje tradicionaliste. Ne samo zato, ker so nekaj novega, temveč zaradi čudovitih, resda majhnih, toda zato toliko bolj zanimivih in ljubkih cvetov ter listov.

In nasprotno kot še pred nekaj leti, ko so se žlahtnitelji trudili vzgojiti bogato cvetoče velikocvetne pelargonije, zdaj redno posegajo po vrstah iz narave in jih s križanjem prevzgajajo v drobne cvetoče bisere, ki navdušujejo staro in mlado.

Znanih je približno 250 vrst pelargonij, ki rastejo v naravi Južne Afrike. Nekatere so zanimive izključno zaradi lepih ali dišečih listov, nekatere zaradi lepih in nenavadnih cvetov in tretje zaradi kombinacije vsega naštetega. Nekatere po botanični razvrstitvi spadajo celo med sočnice (sukulente), kar pojasnjuje, zakaj so tako trdožive glede pomanjkanja vode in zakaj ne marajo prevelikih odmerkov zalivanja. Pred sušo se branijo z okosmatenimi, srebrno nadihnjenimi listi, močno koreniko ali založnim organom, majhnim gomoljem, ki se skriva pod površino zemlje. Ko je suša največja, zeleni del rastline otrdi, lahko tudi propade, gomolj v tleh pa čaka na novo priložnost, ki jo bo prineslo prvo deževje. Divje pelargonije kot lončnice najbolje uspevajo v revni, peščeni, dobro odcedni prsti z dodatkom običajne vrtne prsti in s ščepcem listovke ali dobro uležanega komposta.

Med najbolj poznane in najlepše divje pelargonije poznavalci uvrščajo: P. acetosum, P. cortusifolium, P. graveolens, P. fulgidum, P. ignescens, P. magenteum, P. mirabile, P. lobatum, P. laevigatum, rumenocvetočo P. oblongatum, P. quinquelobatum, P. sericifolium, P. praemorsum in P. trifidum.

Ker v njihovi domovini ni prave zime, jih je treba, tako kakor sorodne žlahtne pelargonije, jeseni pospraviti v prezimovališča, kjer počakajo na maj, ko mine nevarnost pozebe. Med prezimovanjem jih zelo redko in zelo malo (skoraj ne) zalivamo. V marcu jih moramo preseliti na svetlo in jih začeti ponovno redno zalivati, vendar tudi tedaj ne pretiravajmo z vodo. Ta naj bo sobne temperature in po možnosti mehka. Ne zalivamo po listih in cvetovih, temveč samo po prsti pod rastlino. 

Križanci za domačo rabo

Če naj bi bile naravne vrste pelargonij rastline poznavalcev in zbirateljev, so njihovi križanci primerni za vse ljubitelje rastlin. Cvetovi se razpirajo na koncu dolgih tankih cvetnih stebel, ki so večji kakor pri divjih vrstah, vendar ohranijo značilno obarvanost cvetnih lističev. Lističi so majhni in rahlo dlakavi.

Na razstavah in sejmih najpogosteje naletimo na naslednje križance: 

Križanec med P. lobatum in P. fulgidum je  P. X 'Ardens', ki ga odlikujejo čudovito karminasto rdeče obarvani cvetovi s temnimi lisami in svetlim cvetnim žrelom. Cvetijo na koncu dolgih cvetnih stebel, ki se prevešajo k tlom.

Najbolj prepoznaven in v očeh mnogih najlepši je križanec P. X 'Splendide' (vzgojen iz P. ovale in P. tricolor), s cvetovi v nenavadni barvni kombinaciji. Zgornja cvetna lističa sta močno rožnato obarvana, vidne so tudi drobne bele lise – črtice, spodnji trije cvetni lističi pa so snežno beli. Da je cvet še bolj nenavaden, sta rožnata lističa pri grlu obarvana črno, belino spodnjih pa prekinja temno rožnata obarvanost. Dokler je cvet v popku, ni videti, da bo dvobarven. Lističi križanca so majhni, drobno nazobčani in zeleno sivi. Križanec 'Renate Parsley' se od križanca 'Splendide' razlikuje le po barvni intenzivnosti cvetnih lističev.  

Omenimo še enega križanca, in sicer P. X 'Miss Stapleton', ki je vzgojen enako kakor P. X 'Splendide' iz vrste P. echinatum. Vendar se od njega razlikuje po bolj podolgovatih in  temno rožnato obarvanih cvetnih lističih z vzdolžno črto v barvi temne fuksije.

Za začetek naj bo dovolj. Naslednjič si bomo ogledali nekaj najbolj poznanih dišečih pelargonij z lepimi listi in odkrivali, kakšen je njihov vonj.

BAL1.jpg
Friedrich Strauss, Marianne Majerus, Stane Sušnik