Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Balkoni

Skrb za balkonske rastline v avgustu

ZR

Avgust je primeren čas, da lončnice, ki ne cvetijo, pomladimo, če nismo zadovoljni z njihovo podobo. Odrezane poganjke lahko uporabimo za potaknjence, saj je prav zdaj primeren čas za razmnoževanje.

Lončnice še vedno redno gnojimo s primernimi tekočimi gnojili. Pri fuksijah se že lahko pojavljajo bele mušice, zato bodimo pozorni, da se nam pretirano ne namnožijo. Če se pojavijo, jih takoj poškropimo z ustreznim insekticidom. Za začetek zadošča tudi ekološko sprejemljiv naravni insekticid na osnovi bolhača.

Vroči avgust za razmnoževanje s potaknjenci trajnic in nekaterih grmovnic ni najprimernejši. Če pa je dovolj vlažen, lahko prve potaknjence olesenelih in pololesenelih rastlin naredimo že na začetku meseca. Izberimo enoletni les, ki se ga drži še osnova dveletnega poganjka, in uporabimo katerega izmed praškov za ukoreninjenje olesenelih potaknjencev. Izberimo polsenčen prostor na vrtu, kjer je dovolj humusa. Potaknjenci naj merijo največ od 10 do 15 cm.

Če želimo sami pripraviti potaknjence fuksij in pelargonij, to storimo zdaj. Podobno kot prezimno trdne rastline tudi balkonske rastline lahko potikamo na vrtu, vendar jih moramo kasneje presaditi v cvetlične lončke. Zato je bolje, da jih potaknemo kar v glinena korita, ki jih vglobimo v tla na vrtu, jeseni pa jih prenesemo v prezimovališča. Plastična korita so prav tako primerna, vendar le, če so rastline v senci, pod streho, sicer pa v njih rado zastaja preveč vode, če v njih ne naredimo dodatnih lukenj za boljšo drenažo.

Predvsem v drugi polovici meseca se bolj posvetimo tudi sobnim rastlinam. Spomladi nam zanje pogosto zmanjka časa, saj je na vrtu dovolj drugega dela, pa tudi za presajanje je zdaj primernejši čas, ker rastline lahko kak dan pustimo v senci, na prostem. Spomladi jih moramo takoj vrniti v sobo, ker so nočne temperature zanje lahko usodne.

Rastline iz sredozemskega okolja, ki jih v notranjosti gojimo kot čebrovke, so najlepše  prav avgusta, ko sta njihova oblika in (pri nekaterih tudi) cvetenje običajno najlepša. Odstranjujemo suhe liste, pregledujemo, ali se ni pojavil kapar ali sajasta plesen, in pri oleandrih odstranjujemo uvele cvetove, da so rastline videti še lepše.

Različne sorte hibiskusov so avgusta že povsem razcvetele. Ne potrebujejo drugega kot redno zalivanje v suhem vremenu, sicer pa zalivajmo z mero, saj ob preveliki moči rastline še dodatno hladimo, kar pa jim ne ustreza.

Dreamstime