Izšla je nova številka!

Pomladno prebujanje z redkvicami

Mlada, sočna zelenjava nam koristi, da dopolnimo zaloge hranilnih snovi, ki smo jih iztrošili pozimi.

Pomirjujoče žuborenje vode

Naj bo šumenje morja, tok reke, preskakovanje kamenja bližnjega potoka ali curek vode iz vodnega motiva na vrtu, nam je zvok pretakajoče se vode domač in nas pritegne.

Poznamo sladki krompir?

Sladki krompir (Ipomoea batatas) se na naših vrtovih pojavlja šele zadnjih nekaj let – z namenom, da bi vzgojili gomolje.

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Balkoni

Majhno drevo za majhen balkon

Mojca Sušnik Klemenčič

Ena od stvari, ki jih po prepričanju starih kitajskih modrecev mora storiti človek v svojem življenju, je, da posadi drevo.

Posadili bi drevo, pa ste trdno prepričani, da ga nimate kam, ker pač ne premorete toliko zemlje, da bi si to lahko privoščili. Posadili bi ga in nato opazovali, kako raste in se spreminja, skupaj z letnimi časi.

Za svoje drevo ni nujno imeti lastnega gozda ali travnika, še vrta ne. Zadoščali bodo malo večji cvetlični lonec, dobra vrtna prst, obogatena s kompostom ali preperelim hlevskim gnojem, in tehten razmislek o vrsti drevesa ali grma, ki bi ga želeli posaditi. Nekaterim so všeč v pomladansko cvetje odete krošnje, drugi prisegajo na jesensko obarvano listje, tisti bolj praktični pa se bodo verjetno odločili za sadno drevje in njegove slastne plodove.

V poplavi ponudb različnega cvetja, primernega za zasaditve balkonov in teras, ki jih ponujajo vrtnarije in vrtnarski centri, le malokdaj zasledimo grmovnice in drevje. Enoletnice, trajnice in čebulnice so »zakon«. Pozabljajo, da so pri zasajanju balkonov grmovnice in drevje lahko lepa dopolnitev cvetličnih nasadov, naj bodo to skupki spomladanskih čebulnic ali pozneje pisanega poletnega cvetja.

Ena od stvari, ki jih po prepričanju starih kitajskih modrecev mora storiti človek v svojem življenju, je, da posadi drevo. V cvetlično posodo lahko zasadimo praktično vsako drevo ali grm, vendar mnoga drevesa v njej ne bodo prav srečna. Velika drevesa, kot so hrasti, bukve, visokodebelno sadno drevje in hitro rastoči iglavci, so svobodne rastline, ki zahtevajo veliko prostora in bi v loncih hirale, čeprav tudi iz njih potrpežljivci vzgajajo občudovanja vredna pritlikava drevesca – bonsaje.

Pri grmičevju je drugače, saj je grmovje že po obliki rasti manj bujno, nižje rastoče od dreves. Ob nakupu v vrtnariji ali drevesnici se posvetujmo z izkušenim prodajalcem, ki nam bo znal svetovati, katerega izmed okrasnih grmov bomo z ustrezno nego lahko »krotili«, da nam ne bo prerasel prostora, odmerjenega na našem balkonu ali terasi.

Grm bomo morali že od malega redno obrezovati, pa tudi spodbujati k rasti z odmerjenim gnojenjem, da se bo pravilno razraščal in nas razveseljeval s cvetjem ali zanimivo barvo listja.

Najprimernejše drevesne vrste so japonske okrasne češnje, japonski javorji, na krošnjo cepljene povešave vrbe ali mandljevec. Iglavce izbiramo med množico pritlikavih sort, ki rastejo počasi in jih lahko občasno tudi oblikujemo z rezjo.

Kdor ima rad jagodičje, balkon lahko zasadi z robidami, malinami, ribezom ali kosmuljami. Te lahko kupimo cepljene na krošnjo, kar je na majhnih balkonih bolj praktično, saj zavzamejo manj prostora. Na zasteklenih balkonih si lahko privoščimo malce eksotike in posadimo figovec ali oljko.

Izbor vzpenjavk, kamor spadata tudi najpogosteje uporabljani bršljan in divja trta, razširimo na različne vrste okrasnih srobotov (Clematis montana, C.viticella), kovačnikov, vrtnic in tudi na glicinijo, ki pa potrebuje močno rez, brez milosti.

Ljubitelji grozdja in dobre kapljice imajo na balkonih posajeno tudi vinsko trto.

Naj bo vaš balkon kot vrt, ki ste si ga že dolgo želeli imeti, pa si tega preprosto niste upali ali znali.

Friedrich Strauss