Izšla je nova številka!

Naše mačke pozimi

Tudi tistim mačkam, ki so poleti in v toplem delu jeseni imele prost dostop do vrta, pozimi prijajo najtoplejši kotički v stanovanju.

Ohrovt za umirjenost in zbranost

Ohrovt je zimska zelenjava iz vrst kapusnic, ki je povsem po krivici v senci zelja.

Modne smernice letošnjega prazničnega krašenja

Čarobnost praznikov nam pričarajo čudovite praznične dekoracije.

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Balkoni

Vsakega malo, veliko vsega

Mojca Sušnik Klemenčič

Brez cvetja bi bili naši balkoni zelo dolgočasni. Si predstavljate, kakšni šele bi bili kraji, ulice in hiše nasploh, če pročelij poleti ne bi krasilo cvetje?

Prišel je čas, ki ga ljubitelji cvetja vsako leto nestrpno pričakujemo. To niso prvi pomladni dnevi, ki razprejo cvetove zvončkov, temveč toplo vreme, ki konec aprila na okenske police in balkone zvabi prve znanilce poletja. Kajti zasajati balkonska korita je popolnoma nekaj drugega kot saditi in skrbeti za cvetje na vrtu.

Morda zato, ker je vrt zasajen statično, torej na njem, potem ko ga uredimo, redko kaj spremenimo, v balkonskih zasaditvah pa si lahko damo duška vsako leto, če ne že vsak letni čas, sproti. Tako lahko vsako leto izberemo druge rastline, drugačne barvne in rastlinske kombinacije ter drugače razporedimo cvetlične posode, pohištvo ali okrasne predmete. S tem vsako leto balkonu nadenemo drugačno podobo in v njej, seveda, uživamo do prve slane.

Kombinacij rastlin v zasaditvah je nešteto in zato naj nas ne skrbi, da bi enako zasaditev, kot se ponosno razkazuje na našem balkonu, videli še kje drugje. Če že drugega ne, bo cvetje tam posajeno v drugačne cvetlične posode, drugačna je barva hišnega pročelja ali je preprosto drugačen že sam balkon.

Z balkonskimi zasaditvami bi lahko tudi presegli pregovorno razdvojenost Slovencev in obenem prispevali k lepši in bolj usklajeni podobi kraja, v katerem bivamo. Se vam zdi predlog nemogoč? Sploh ne, če v vašem kraju deluje turistično društvo in vam ni vseeno, kako vaš kraj vidijo obiskovalci in seveda vi, ki v njem bivate.

Lahko bi se, na primer, dogovorili in balkone v eni ulici zasadili s kombinacijo rdečega cvetja, v drugi modrega, v tretji rumenega in tako naprej. Da bi bilo zadoščeno vsem in bi bili vsi zadovoljni, bi naslednje leto kombinacije zamenjali in bi se prva ulica ponašala z modrimi kombinacijami, druga z rdečimi in tako naprej. Enako načelo bi lahko uvedli tudi v manjših občinah, kjer bi ulice zamenjali kraji in zaselki. Prepričana sem, da učinek ne bi izostal in bi ljudje opazili vaš trud, še najbolj pa bi bili na podobo kraja ponosni sami.

V krajevnih skupnostih bi lahko nekaj sredstev namenili za nakup drobilca organskih odpadkov, ki bi ga uporabljali člani vaške skupnosti ali določene ulice, zmleta masa pa bi romala na skupno kompostišče, na katerem bi nastajala prst za zasajanje korit v naslednjem letu. Prst bi bila zastonj, kraj bi bil videti urejen, saj bi ostal brez kupov porezanih vej in pokošene trave, ki jih pogosto vidimo ob poteh, in če bi k akciji pritegnili še lokalne vrtnarje, bi bil uspeh zagotovljen. Obenem bi pogovarjanje, dogovarjanje, usklajevanje in načrtovanje pripomoglo tudi k družabnemu življenju in že naslednje leto bi se akciji pridružili tudi omahljivci, ki se prej niso mogli odločiti ali so bili celo kategorično proti.

Ne pravijo zaman, da je v slogi moč. Poskusite in prepričana sem, da vam bo uspelo!

Dreamstime