Izšla je nova številka!

Preobrazba cvetočega nakita hiše z okrasnimi travami

Glavna sezona cvetočega okrasja se sicer počasi zaključuje, a to še ne pomeni, da se moramo od lepih okrasnih korit in loncev dokončno posloviti. Prav nasprotno. Jesen nam ponuja priložnost za u

Rehabilitacija zemlje po poletni suši

Poletje je zaznamovala izrazita suša, ki ni negativno vplivala samo na rastline, pač pa tudi na zemljo. Suša in vročina sicer še nista čisto za nami, saj bosta, zato da se vodne zaloge v zemlji

11 očarljivih kandidatk iz sveta čebulnic za ekstravagantno cvetje v prihodnjem letu

Kmalu bo čas, da posadimo čebulnice, ki nas bodo v naslednjem letu razveseljevale s svojim bogatim cvetenjem. V trgovinah in vrtnarijah so z vrečkami čebulnic že začeli polniti police, naše pri

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Rehabilitacija zemlje po poletni suši

Miša Pušenjak

Poletje je zaznamovala izrazita suša, ki ni negativno vplivala samo na rastline, pač pa tudi na zemljo. Suša in vročina sicer še nista čisto za nami, saj bosta, zato da se vodne zaloge v zemlji spet napolnijo, potrebna vsaj dva meseca dežja. A tukaj je jesen, ko je eno od glavnih vrtičkarskih opravil jesenska priprava tal. Kako bomo letos pomagali zemlji, da si čim bolj opomore po težki in sušnati sezoni ter se rehabilitirana pripravi na zagon nove vrtnarske sezone?

Tudi zemlja je ranjena

Suša, predvsem pa vročina, ki je z namakanjem seveda nismo rešili, je naredila veliko škode tudi v živem svetu v tleh. Tako zemlja nujno potrebuje našo pomoč, da bo v naslednjih letih spet lahko primeren dom za naše vrtnine. Najboljše zdravilo za zemljo je seveda domač kompost. Upam, da ste z njim dobro ravnali, ga poleti vsaj občasno vlažili in da je bil seveda ves čas v senci. Če ste se po tem ravnali, so zdaj v njem najbolj domači mikroorganizmi. Zato kompost tudi prednostno zagovarjam, šele na drugo mesto postavljam gnoj. O njem vedno veliko govorimo, a ga še vedno le redkokdo obravnava pravilno. Sta pa tako kompost kot tudi gnoj danes že prava dragocenost. Nekaj komposta si sicer lahko naredi vsakdo, saj je na vrtu in ob hiši vedno veliko organskih odpadkov, kakovosten gnoj pa je veliko težje dostopen.

A ti dve gnojili nista edino, s čimer lahko pomagamo naši zemlji. Čisto vsak, brez izjeme, lahko na svoje gredice poseje rastline, ki so pri nas dobile ogromno različnih imen, jaz pa jim rečem kar rastline za zeleni podor. Vsaka organska masa bo sicer hrana za mikroorganizme, da se bodo ponovno razmnožili in okrepili, rastline za zeleni podor pa bodo zemljo prerahljale in jo obogatile z organsko maso, ki se bo s pomočjo mikroorganizmov spremenila v humus.

Pa še nekaj je zelo pomembno. Zaradi vročine so letos pridelki, posebej pa listna masa rastlin manjši kot običajno. Rastline so zato porabile veliko manj hranil, ki ste jih dali v zemljo. Ta bodo na razpolago še drugo leto. Zato je moj dobronamerni nasvet tudi, da letos jeseni ali naslednje leto spomladi gnojite vsaj 30 % manj, kakor ste do zdaj. Tudi kupljenih gnojil dajte manj, kot je v navodilih. Če pa niste namakali, je lahko gnojenje celo do 50 % manjše. Raje zdaj, v jeseni, najdite čim več praznih gredic in posejte rastline za zeleno gnojenje oziroma zeleni podor.

Domač kompost je še vedno najboljše zdravilo

Največja težava kompostnih kupov danes je, da jih večina šteje za nekakšen smetnjak, na katerega mečejo organsko snov. Kompostiranje je v bistvu naravno razpadanje organske snovi v humus. Za pravilen proces pa je treba izpolniti nekaj pogojev. Seveda je na prvem mestu čim več organske mase, ki pa mora biti primerno vlažna, ne sme biti presuha in ne premokra. Najlaže to ocenimo tako, da jo vzamemo v roko in stisnemo. Če ostane skupaj, je primerno vlažna. Če se ne drži skupaj, je treba kup zaliti, če pa iz nje teče, je premokra in je nujno na kup dodati suho maso. V vsakem primeru kup vedno tudi premečemo. Enako moramo kup premetati, kadar ...

Celoten članek preberite v oktobrski izdaji revije Rože&vrt / Zeleni raj, ki je izšla 19. 09. 2022.

Gola, zbita, uničena zemlja zaradi letošnje vročine potrebuje našo pomoč.

Miša Pušenjak