Izšla je nova številka!

Preobrazba cvetočega nakita hiše z okrasnimi travami

Glavna sezona cvetočega okrasja se sicer počasi zaključuje, a to še ne pomeni, da se moramo od lepih okrasnih korit in loncev dokončno posloviti. Prav nasprotno. Jesen nam ponuja priložnost za u

Rehabilitacija zemlje po poletni suši

Poletje je zaznamovala izrazita suša, ki ni negativno vplivala samo na rastline, pač pa tudi na zemljo. Suša in vročina sicer še nista čisto za nami, saj bosta, zato da se vodne zaloge v zemlji

11 očarljivih kandidatk iz sveta čebulnic za ekstravagantno cvetje v prihodnjem letu

Kmalu bo čas, da posadimo čebulnice, ki nas bodo v naslednjem letu razveseljevale s svojim bogatim cvetenjem. V trgovinah in vrtnarijah so z vrečkami čebulnic že začeli polniti police, naše pri

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Stare navade, ki se jih je treba čim prej odvaditi

Miša Pušenjak

Navade v naslovu se seveda nanašajo na opravila na vrtu, ki smo si jih skozi življenje privzgojili in jih trdovratno ponavljamo iz leta v leto. Ker gre za tak čas, sem se osredotočila na navade, povezane z jesenskimi setvami in sejanjem. Stare navade ima verjetno vsak od nas, ob tem pa se navadno pozabimo vprašati, ali so te naše vrtičkarske prakse tudi čisto zares najbolj učinkovite. Naj vas torej opozorim na nekaj najbolj škodljivih »klasičnih« navad na poznopoletnem oziroma zgodnjejesenskem vrtu in vas tako spodbudim, da začnete razmišljati malce drugače ter z eksperimentiranjem sprejemati nove in bolj učinkovite vrtičkarske prijeme.

Ker v naslovu uporabljam termin STARE vrtičkarjeve navade, bo to morda koga malce zmedlo ali celo razjezilo. Zato naj za začetek povem, da s »starimi« ne naslavljam znanja, ki so nas ga naučile naše babice, saj je to v večini povsem v redu, pač pa se beseda nanaša na naše trdožive navade, ki jih ponavljamo že od nekdaj. Morda bi bilo celo bolj prav, da bi naslov preimenovala v »nove« navade vrtičkarjev, ki se jih velja čim prej znebiti … Večina napačnih praks namreč bolj kot ne izhaja iz našega novega, sodobnega in hitrega načina življenja, kjer je v ospredju hlastanje po uspehu in užitku. Kakorkoli že, dejstvo je, da velika večina ljubiteljskih vrtnarjev pogosto vsako leto ponavlja določene prakse, ki pa niso nujno vedno najboljše. Prvi korak k spremembi je zavedanje in prav temu je namenjen današnji prispevek.

Jesenske setve in sajenja

Pred nami je jesen, seveda pa to še ne pomeni, da smo setve in sajenje že končali. V drugi polovici avgusta še vedno lahko sejemo strniščne križnice, kot so strniščna repa, črna redkev in podzemna koleraba, a moramo že kar malce pohiteti.

Prav tako znova sejemo korenček, ki ima velike možnosti, da bo prezimil. Ne upam zagotovo obljubiti, saj menim, da bo kdaj pa kdaj zima še vedno taka kot nekoč – mrzla, zmrznjena in snežena. V takih razmerah korenček seveda ne prezimi, a kljub temu, zakaj ne bi poskusili? Prednost tega je, da nam tako spomladi ne bo treba hiteti, nato pa se še jeziti, ker korenček v mrzli zemlji ne bo dobro kalil. Primerne za jesenske setve so srednje pozne in pozne sorte, kot so nansen (Nantaisee Amelioree 2), flaker (Flakee 2) ali ljubljansko korenje. V rastlinjak lahko posejete tudi sorto pariški okrogli (Partiser markt), ki jo boste pospravili do decembra.

Moje mnenje je, da ...

Celoten prispevek preberite v septembrski izdaji revije Rože&vrt / Zeleni raj, ki je izšla 16.8.2022!

Sejete stročji fižol v grmičke? Premislite še enkrat …

shutterstock