Zelenjava
Kako poskrbeti za zelenjadnice v poletni vročini in se pri tem ne preveč spotiti?
Letos smo po dolgem času spet imeli kar pravo pomlad, pa je marsikdo že tarnal, da je premrzlo. Naj vam povem, da je takšen postopen prehod za rastline najboljši in najlažji, pa še ni vas pretoplo vreme prezgodaj podilo na vrt. A pred nami je dolgo in, marsikdo napoveduje, tudi vroče poletje. Marsikdo sploh ne pomisli na to, a tudi vrtnine v vročini trpijo podobno kakor mi. Le da se mi pred vročim soncem lahko umaknemo v senco, rastline pa se ne morejo. Kaj torej lahko naredimo? In to tako, da se bomo zraven čim manj potili oziroma si bomo delo čim bolj olajšali?
Veliko naredimo že s preventivo
Zelo pomemben nasvet je, da rastline vedno sadimo v času, ki je zanje primeren. Na poletno vročino se namreč rastline najbolje pripravijo tako, da v času, ki je še ugoden, razvijejo dovolj močan, velik koreninski sistem. To pa lahko naredijo samo, če je zemlja zanje že ob sajenju dovolj topla (ali hladna).
Poleti najbolje uspevajo plodovke. Teh ne sadimo prezgodaj. Koreninski sistem se namreč razvija šele, ko ima zemlja vsaj 15 stopinj Celzija. Boste verjeli, da je bilo letos to šele po 20. maju? In obratno, kapusnice poleti nikoli ne bodo take, kot si jih želite – a nič zato, saj so v resnici za nas in naše zdravje najbolje pomembne šele pozno jeseni in pozimi. Tako res nima smisla, da se v poletni vročini na silo »mučimo« s pridelavo cvetače, brokolija, pa tudi zelja.
Za največje ljubitelje velja, da se sadike presajajo najpozneje v začetku aprila, potem pa znova v sredini poletja. Cvetačo in brokoli sejemo (za sadike) v sredini julija, pri tem pa imamo sadike nekje v rahli senci. Presajamo pa jih nato nekje od začetka avgusta. V jeseni boste s pridelkom cvetače, pa tudi brokolija vsi zadovoljni. Zelje je nekoliko bolj zapleteno, saj imamo sorte, ki naredijo glave v 60 dnevih po presajanja, pa tudi take, ki potrebujejo celo 130 in več dni. Torej od maja, če res morate imeti zelje tudi poleti, sadite zelje nekam v zavetje visokih vrtnin, kot je visok fižol ali paradižnik. Vendar pa pozor, fižol in zelje se dobro razumeta, zelje in paradižnik pa ne najbolje. Torej je treba izkoristiti sosednjo gredo, na katero v vročini sredini dneva še seže senca paradižnika.
Poleg visokega fižola, ki zacveti šele, ko se dan za posamezno sorto ustrezno skrajša, v vročini pa mu cvetovi odpadajo, ker ni možna oploditev, sejemo še ...
Celoten članek preberite v poletni izdaji revije Rože&vrt/ Zeleni raj, ki je izšla 20. junija 2022!
