Zelenjava
Kaj smo se lani naučili in nam letos ni treba ponavljati
Izkušnje, tudi če so negativne, nam vedno pomagajo, da se iz njih nekaj naučimo. Kljub temu se je treba zavedati, da je zadnjih deset let vreme praktično vsako leto povsem edinstveno, s tem pa tudi razmere, ki vplivajo na dogajanje v našem vrtu. Tako mi pogosto kdo reče: »Saj že vsa leta delam tako, pa ni bilo nikoli nič narobe,« a žal so zaradi podnebnega ogrevanja porušena vsa do zdaj postavljena pravila in mnogo dogodkov se zgodi povsem prvič. Tako je bilo tudi lani in v prejšnji vrtnarski sezoni smo pridobili kar nekaj novih izkušenj. Poglejmo si nekaj »svežih« lekcij, ki nam bodo pomagale, da se bomo v prihodnjih mesecih lažje izognili neprijetnim presenečenjem in poskrbeli za uspešno vrtičkarsko letino.
Gnitje česna
Gnitje česna je posledice okužbe, bakterijske ali glivične. Zelo pogosto glivice prenesemo že s semenskim materialom. Ker pa gnitje pogosto povzročajo glivice, ki so tudi v zemlji vedno prisotne, ne smemo vedno obtožiti le semenske pomanjkljivosti.
Kaj torej lahko naredimo sami? Vsekakor za nadaljnje razmnoževanje vedno izberemo najbolj debele čebule, ki so popolnoma zdrave. Nikar ob tem ne bodite površni in nikar ne mislite, da težav ne bo, če boste odstranili obolele stročke in ohranili druge. Vsak znak gnilobe je slab znak in takemu semenskemu materialu se na daleč izognimo.
Z veseljem bi vam svetovala, da je semenski material česna najbolje kupiti, a žal ni tako enostavno … Najboljši nasvet, ki vam ga tako lahko ponudim, je, da vedno stročkate tik pred sajenjem, da se najprej razvije čim močnejši koreninski sistem, šele potem listi. Pred sajenjem stročke tudi vedno razkužimo. Možnosti za to je več. Lahko si sami naredimo pripravek iz vrbovih vejic. Lahko si naredimo pripravek iz listov in korenin hrena, če ga imamo na vrtu. Lahko pa v trgovinah ali na spletu poiščete pripravek, ki vsebuje bakterijo Bacillus amyloliquefaciens (komercialni imeni pripravka sta Rasti P za male količine ali Rise P za večje pridelovalce). Kaj boste izbrali, je seveda odvisno od vas. Sama sem velika privrženka tega, da se hkrati v vodo doda tudi pripravek, ki vsebuje izvlečke morskih alg. V pripravek namakamo stročke česna (velja tudi za čebulček) vsaj 10 minut. Potem česen posadimo. S tekočino, ki ostane, zalijemo okrasne rastline v loncih, lahko pa tudi sadike vrtnin pred presajanjem.
Zdaj spomladi česen tudi okopljimo, saj je v zbiti zemlji veliko bolj občutljiv. Po okopavanju ga znova zalijemo z izbranim pripravkom. Zdaj lahko uporabimo še en pripravek, ki vsebuje isto bakterijo (Taegro). Sama bi okoli nasula še malo pepela. Slednjega nasujemo samo v krogu 10 cm okoli rastlin, plast obnovimo po vsakih padavinah vsaj do sredine aprila.
V primeru vlažne in tople pomladi je priporočljivo omenjene pripravke uporabiti še večkrat. Pomembno je tudi, da je zemlja ves čas zračna, da ni zbita in da pripravke uporabimo pozno zvečer, saj gre za žive organizme, bakterijo, ki jo sonce hitro uniči.
Trohnenje česna v skladišču
Letos se ljudje veliko pritožujejo, da jim česen trohni. Preprosto stročki postanejo mehki, prazni. Trohnenje česna je sicer lahko posledica okužb, a najpogosteje gre v bistvu za konec skladiščenja. Načeloma velja, da se zimske sorte skladiščijo krajši čas kakor spomladanske. Sorte, ki zorijo prej, prav tako prej zaključijo skladiščenje kakor tiste pozne. Tako ima na primer sorta ptujski jesenski »garancijo« samo do novega leta. Res je, da kadar so poletja ugodna, se lahko skladišči tudi dalj časa. A lansko leto ...
Celoten članek preberite v aprilski izdaji revije Rože&vrt/ Zeleni raj, ki je izšla 21. marca 2022!
