Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Zelenjava

Paradižnik – sadež ljubezni

Jernej Mazej

Paradižnik je zagotovo ena tistih zelenjadnic, ki smo jo Slovenci vzeli za svojo in ne sme manjkati na nobenem slovenskem vrtu. Lahko bi rekli, da smo kot narod zaljubljeni v ta sadež. Sam letno na prostem gojim več kot 300 različnih sort paradižnika in vsako leto opazujem, katere sorte se obnesejo najbolje in imajo izredno dober donos. Pred novo sezono tako posebej za vas predstavljam svoj »jagodni« izbor leta 2022.

Paradižnik oz. Solanum lycopersicum je zelenjadnica, ki izvira iz zahodnega dela Južne in Srednje Amerike. Čeprav paradižnik botanično uvrščamo med jagodičevje, se pogosto uporablja kot zelenjadnica. Že leta 500 pred našim štetjem so ga gojili v južni Mehiki in verjetno tudi na drugih območjih. Ljudstvo Pueblo je celo verjelo, da je tisti, ki zaužije seme paradižnika, blagoslovljen z močjo vedeževanja.

Udomačitev in uporaba paradižnika za gojeno živilo tako najverjetneje izvirata od avtohtonih prebivalcev Mehike. Ko so Španci osvajali Azteško cesarstvo in opazovali Azteke, kako so paradižnik uporabljali v svojih jedeh, jih je to tako navdušilo, da so se odločili novo rastlino pripeljati tudi v Evropo. Po do zdaj znanih podatkih naj bi prvi sadeži paradižnika prišli v Evropo okrog leta 1528, prinesel pa naj bi jihosvajalec Herman Cortez de Pizzaro. Od takrat je bil paradižnik uveden tudi v druge dele evropskega koloniziranega sveta. Besedo tomatl, ki so jo za paradižnik uporabljali Azteki, so posvojili tudi kolonisti in jo v španskem jeziku prilagodili v tomate, iz nje pa se je nato izpeljala še za angleški jezik v tomato. A njegovo prvotno ime je bilo »Pomma del amori«, kar pomeni sadež ljubezni. Tako je verjetno nastala tudi po pisnih virih prva evropska sorta leta 1553 v Padovi 'Poma amoris minora lutea'.

Vzgoja sadik paradižnika

Marsikdo si želi sam doma vzgojiti sadike in najugodnejši čas za to je začetek marca. Glede vzgoje sadik si je dobro zapomniti tudi latinski pregovor »Festina lente« ali hiti počasi. Torej, bolje sejati dan pozneje kot dva prezgodaj. Zanimivo pa je tudi, da zgodaj posejane rastline rastejo počasneje kot tiste, ki jih sejemo pozneje. Iz lastnih izkušenj opažam, da z vsakim dnem, ko ga pozneje sejemo, hitreje raste.

Seme paradižnika kali od 3 do 8 dni pri ...

Celoten članek preberite v aprilski izdaji revije Rože&vrt/ Zeleni raj, ki je izšla 21. marca 2022!

-

Jernej Mazej