Zelenjava
Sodoben način skladiščenja vrtnin
Počasi prihaja čas, ko bomo sadove svojega dela poskušali shraniti tudi za zimo. Jesen se počasi preveša v zimo, a na vrtu seveda še ni razloga za hitenje. Poletje je za nami, bilo je dokaj naporno, zato bo tudi letos skladiščenje težavno. Da bi si prihranili slabo voljo, je dobro poznati nekatere pristope skladiščenja, s katerimi lahko svežino našega pridelka podaljšamo. Nekateri bi jim rekli sodobni pristopi, a v resnici izhajajo še izpred časa naših babic in dedkov …
Nekaj osnov skladiščenja
Osnovno vodilo, ki naj naj nas vodi pri skladiščenju pridelka, je, da skladišče vsekakor ni bolnišnica. V osnovi to pomeni, da shranjujemo oz. skladiščimo samo povsem zdrave vrtnine. Marsikdo meni, da lahko s skladiščenjem popravi kakšno napako, ki so jo naredili pri pridelavi. Vendar je žal en poškodovan gomolj ali koren lahko vzrok, da jih zgnije mnogo. Gnitje se med plodovi zelo hitro širi. Zato tiste vrtnine, ki jih bomo skladiščili, še posebej previdno tudi izkopavamo, režemo, trgamo. Vedno izberemo suh, sončen dan, saj zelenjadnic pred skladiščenjem ne smemo močiti in čistiti z vodo. Lahko samo nežno odstranimo zemljo, koliko je to možno.
Gomolje ali korene pa tudi sadeže moramo pred skladiščenjem še ohladiti, če smo za izkop izbrali toplejši ali celo vroč dan v začetku jeseni. Najprej pridelek zložimo nekam pod streho, kjer je varen pred soncem in dežjem, pa tudi pred nočnim mrazom, če se ta napoveduje. Prostor mora biti zračen, po možnosti celo prepišen. Gomoljev ali korenov ne zlagamo na visok kup, uporabimo samo nizke platoje. V klet jih nato zložimo šele po nekaj dnevih takega »ohlajevanja« in sušenja.
Drugo osnovno pravilo pa je, da zamrzujemo, sušimo ali vlagamo samo sveže plodove, korene ali liste. Porežemo, operemo, narežemo ali kako drugače pripravimo in takoj vložimo, posušimo ali zamrznemo. Tako ohranimo največ vitaminov ali mineralov.
Zadnje pravilo pa je, da zelenjavo obiramo v času, ko je njena zrelost na vrhuncu. Marsikdo v želji po rekordnih pridelkih pusti korene pese, korenja, peteršilja in drugih prevelike, prepozno trgajo buče in tudi s spravilom sajenega pora čakajo preveč časa. Rastline s svojim razvojem sicer pridobivajo koristne snovi, jih skladiščijo v svoje dele zato, da se bodo lahko razmnoževale naprej, bolje prezimile, prehranile pozneje semenico … A sčasoma je teh koristnih snovi manj, saj se začnejo porabljati za naslednji ciklus – poganjanje stebla. Zato nikoli ne čakajte predolgo.
Skladiščenje na vrtu
Skladiščimo lahko na številne različne načine, ob tem pa naj vas opomnim, da niso samo kleti in hladilnice edini možnosti, kjer lahko hranimo vrtnine. Mnogo vrtnin lahko namreč dolgo skladiščimo oziroma hranimo kar na vrtu. Vedno se je treba zavedati, da se vitamini in minerali, ko rastlino odrežemo, hitro začnejo izgubljati.
Nekatere vrtnine na prostem kar prezimijo, če smo jih seveda pravilno gnojili. Z dušikom pregnojene rastline bodo mraz prenašale veliko slabše. Napako lahko naredimo celo z uporabo organskih gnojil. Če z njimi pretiravamo, rastline ne bodo prenesle daljšega skladiščenja. O tej temi morda povemo še nekaj več v kakšni od zimskih številk …
Na prostem lahko čez zimo ostanejo seveda prezimne sorte radiča (verona, tržaški solatnik, castel franco, treviški, magdenburške korenine), prezimne sorte pora (elefant, carentan in nekateri hibridi), brstični in listnati ohrovt, motovilec, zimska solata, špinača, peteršilj, zelena, blitva ali mangold, hren, topinambur, črni koren, pastinak in drobnjak. V zavetnejših krajih, zagotovo pa tudi v rastlinjakih, bo prezimila tudi divja rukola.
Nikoli ne hitimo niti s spravilom kapusnic, saj prenesejo veliko mraza. Zelje ostane na vrtu vse do novega leta, glavnati ohrovt še dlje. Kitajski kapus pospravimo v začetku decembra. Tudi rdeč glavnati radič le redkokdaj ...
Celoten članek preberite v novembrski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj 2021.
