Vrtovi
Božična drevesca iz pradavnine
Božič je praznik, ki ga obeležujemo na datum Jezusovega rojstva že dobrih dva tisoč let. Običajno ga v Evropi v družinskem krogu obeležimo z okrasitvijo jelke ali smreke, na katero obesimo pisane okraske in belo kopreno ali vato, ki simbolizira sneg. Zanimivo je, da tipične »zimske« okrasitve najdemo tudi v tropskih krajih po svetu – na primer snežinke v Singapurju, kjer sicer nikoli ne sneži. Zadnja leta se kot božična drevesa pojavljajo tudi druge zimzelene rastline, njihov skupni imenovalec pa je rodovni izvor, ki sega v pradavnino.
Volemija (Wollemia nobilis)
Volemija je živi fosil, ki botanično spada v družino aravkarijevk. Fosilni ostanki pričajo, da so rastline te vrste obstajale že v geološkem obdobju triasa, pred več kot 200.000 milijoni let. V obdobju jurasa in krede so dočakale svoj največji razcvet, saj jih je bilo moč najti po vsej zemeljski obli. S koncem obdobja krede so izginile s severne poloble in izginjajo vse odtlej. Med živeče predstavnike družine aravkarijevk spadajo tudi nekatere druge vrste dreves, ki jih lahko občudujemo v Južni Ameriki, Avstraliji in na Novi Zelandiji.
Volemije so mirno rasle v nacionalnem parku Wollemi že tisočletja prej, preden je bil park kot tak ustanovljen. Ker pa je teren tam zelo razgiban in so nekateri deli težko dostopni, se mimo njih preprosto nihče ni sprehajal, da bi jih opazil. Vse do leta 1994, ko je gospod Noble, v parku zaposlen gozdni čuvaj, naletel na te zanimive, nenavadne in visoke primerke golosemenk. Pri preučevanju rastlinskih delov »novih« drevesnih vrst so opazili osupljivo podobnost s fosilnimi ostanki v arhivu in tako določili, da gre pravzaprav za rastlinski relikt – živ ostanek preteklih zgodovinskih obdobij. Drevo so poimenovali po veljavnih taksonomskih pravilih z dvojnim poimenovanjem – Wollemia nobilis.
Božje drevce (Ilex aquifolium)
Prednike današnjih bodik bi na svetu srečali že pred več kot 80 milijoni let, v času, ko se je eno kopno razdelilo na Gondwano in Laurasio. Fosilne najdbe kažejo, da so bile vrste bodik, prednice današnjih, razširjene po vednozelenih gozdovih, ki so prekrivali površje planeta, pred 20 milijoni let. V obdobjih ledenih dob...
Celoten članek preberite v decembrski izdaji revije Rože & VRT.
