Tudi to
Bistroumna soseda siva vrana
Siva vrana je v Sloveniji razširjena zlasti tam, kjer se prepletata kulturna krajina in urbano okolje. V nižinah jo lahko srečamo praktično povsod – na sprehodu po poljski cesti, v okolici doma, kot tudi med opravki v mestu. Srečali pa je ne bomo v gorah, saj pri nas običajno kraljuje do nadmorske višine 400 metrov. Je tudi naša bistroumna soseda na vrtu, zato je prav, da jo malce bolje spoznamo.
Zanimivo je, da se nam sive vrane v mestu približajo vse do razdalje enega metra, medtem ko se nam tiste, ki živijo na podeželju, navadno spretno izogibajo in držijo daljšo varnostno razdaljo. Razlog za to je, da siva vrana spada med lovne vrste. Posledično sive vrane na podeželju človeka navadno prepoznavajo kot grožnjo, ki se ji preventivno raje izognejo, v mestih pa vedo, da ni razloga za skrb, in se nič kaj ne ozirajo na nas.
Inteligenca vran pa se ne kaže le v njihovih sposobnostih prepoznavanja nevarnosti v različnih življenjskih okoljih. Še posebej opazna je pri iskanju hrane, saj s svojo bistroumnostjo vedno znova presenečajo in pokažejo, da njihova iznajdljivost ne pozna meja.
Sive vrane so na vrhu lestvice »ptičjega IQ«
Kanadski etolog Lefebvre je razvil »ptičji IQ«, s pomočjo katerega je ptice razvrstil glede na njihovo inteligenco. Kot glavni kriterij je uporabil prav inovativnost pri iskanju hrane. Ni presenetljivo, da so vrane, poleg nekaterih papig, dosegle največ točk, saj se iskanja hrane lotevajo na zelo zanimive in premišljene načine.
Povsod po Sloveniji lahko opazujemo sive vrane, ki ...
Celoten prispevek preberite v septembrski izdaji revije Rože&vrt / Zeleni raj, ki je izšla 16.8.2022!
