Izšla je nova številka!

Preobrazba cvetočega nakita hiše z okrasnimi travami

Glavna sezona cvetočega okrasja se sicer počasi zaključuje, a to še ne pomeni, da se moramo od lepih okrasnih korit in loncev dokončno posloviti. Prav nasprotno. Jesen nam ponuja priložnost za u

Rehabilitacija zemlje po poletni suši

Poletje je zaznamovala izrazita suša, ki ni negativno vplivala samo na rastline, pač pa tudi na zemljo. Suša in vročina sicer še nista čisto za nami, saj bosta, zato da se vodne zaloge v zemlji

11 očarljivih kandidatk iz sveta čebulnic za ekstravagantno cvetje v prihodnjem letu

Kmalu bo čas, da posadimo čebulnice, ki nas bodo v naslednjem letu razveseljevale s svojim bogatim cvetenjem. V trgovinah in vrtnarijah so z vrečkami čebulnic že začeli polniti police, naše pri

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Tudi to

Kdo neki tu žgoli?

Urša Gajšek, koordinatorka izobraževanja DOPPS – BirdLife Slovenija

Naše vrtove obiskujejo številne vrste ptic. Jih prepoznate? Naj vam pomagamo z opisi nekaterih najbolj zanimivih.

V poletnih mesecih nas velikokrat že ob svitu prebudi glasno petje ptic, s katerim pozdravljajo nov dan. Nekatere ptice po videzu že prepoznamo, saj jih lahko pogosto opazujemo zelo od blizu. Tako zagotovo vsi poznamo veliko sinico in domačega vrabca, ki se zelo rada smukata po naših vrtovih, približata pa se nam predvsem pozimi, ko obiskujeta krmilnice.

Nekatere druge vrste ptic pa opazimo redkeje, bodisi zaradi bolj prikritega načina življenja bodisi zaradi njihove obarvanosti. Številne vrste so namreč rjavih odtenkov ali po obarvanosti podobne kateri drugi vrsti, ki jo poznamo. Tako velikokrat sploh ne opazimo, da gre za drugo vrsto in jih pogosto zamenjamo z bolj pogostimi vrstami ptic.

Le ostro oko lahko na stari jablani opazi vijeglavko. Vijeglavka je manjša vrsta žolne, njena velikost pa je primerljiva z velikostjo vrabca. Je značilna prebivalka kmetijske krajine z visokodebelnimi sadovnjaki. Zaradi svoje obarvanosti se skoraj popolnoma zlije z deblom, zato jo veliko pogosteje slišimo kot pa dejansko vidimo. Med žolnami na svojih vrtovih zato pogosteje opazimo velikega detla ali zeleno žolno, ki sta pisani in številčnejši vrsti.

Z malo sreče bomo na vrtu opazili tudi pogorelčka. Hitro ga lahko zamenjamo s šmarnico, saj sta si po obarvanosti precej podobna. Pogorelčka od šmarnice ločimo predvsem po izrazitem rdečkastorjavem trebuhu in repu ter beli nadočesni progi. Tudi šmarnica ima rdečkastorjav rep, vendar ta obarvanost ne sega na trebuh. Samci šmarnice so črni s sivkastim odtenkom. Samice obeh vrst so bolj rjavkasto obarvane. Pogorelček je v Sloveniji vse redkejša gnezdilka, ki jo ogroža predvsem izginjanje visokodebelnih sadovnjakov v ekstenzivni kulturni krajini. Veliko pogosteje nam zato pot prečka šmarnica, ki je pri nas pogosta vrsta in med najbolj splošno razširjenimi.

V toplih poletnih večerih, ko že pade mrak, med posedanjem na terasi slišimo tihi »u«. V naši bližini je takrat mala uharica, ki se odpravlja na nočni lov. Ko se odpravimo v hišo, bo zagotovo ujela kakšno voluharico prav na našem vrtu. Če so v bližini tudi mladiči, jih bomo ponoči, ko se vse umiri, prav gotovo zaznali, saj se ti značilno oglašajo s kratkimi piski.

Ni pa to edina sova, ki ponoči zaide na naše vrtove. Pričakujemo lahko tudi obisk velikega skovika ali pogostejše lesne sove, ki zelo rada obišče tudi naselja, čeprav je prebivalka listnatih in mešanih gozdov.

Številne ptice lahko pri nas opazujemo samo v toplem delu leta, saj so selivke, ki jeseni zapustijo Slovenijo in se odpravijo v južne kraje. Na jug se ne odpravijo zato, ker bi jih pri nas zeblo, temveč zato, ker so pretežno žužkojede ptice in pri nas pozimi nimajo dovolj hrane.

Ena izmed njih je bela pastirica. V Slovenji gnezdijo ...

Celoten članek preberite v poletni izdaji revije Rože&vrt/ Zeleni raj, ki je izšla 20. junija 2022!

za naslovno fotko

shutterstock